7. 1. 2010 | Mladina 1
Države kot rablji
Poslanec Juri zahteva od vlade obsodbo smrtne kazni
Kljub protestom so tik pred novim letom kitajske oblasti v Xinjiangu zaradi tihotapljenja mamil usmrtile 53-letnega britanskega državljana Akmala Shaikha. Peking se ni zmenil za opozorila Londona, da obtoženec ni imel ustreznega zagovornika, sodišče pa ni upoštevalo niti njegovih zdravstvenih težav, saj naj bi bil trpel za manično depresijo. Peking je prek predstavnice kitajskega zunanjega ministrstva Jiang Yu odgovoril, da nima »nihče pravice kritizirati kitajskega pravosodnega sistema«.
Usmrtitev Akmala Shaikha je bila deležna velike pozornosti evropskih medijev in po besedah Franca Jurija, poslanca stranke Zares, je smrtna kazen spet postala aktualno vprašanje. Tudi zato, ker je vse več pozivov za ponovno uvedbo smrtne kazni celo v Evropi. »Zmanjšanje občutljivosti do tega, kar se dogaja na Kitajskem, v ZDA in drugod, lahko odpre prostor podobnim skušnjavam v Evropi, četudi se zdi, da smo s smrtno kaznijo opravili. Ker gre za civilizacijsko pridobitev, dilem ne bi smelo biti,« pravi Juri. Da bi dali kampanji za odpravo smrtne kazni nov zalet, je pred dnevi pozval slovensko vlado, »naj v imenu slovenskih državljank in državljanov protestira pri kitajski in iranski vladi zaradi izrekanja in izvrševanja smrtne kazni ter predlaga odpravo te kazni«.
Zlahka ne bo šlo. Franco Juri to dobro ve, saj je bil leta 1983 poleg Jureta Detele, Alenke Puhar, Božidarja Slapšaka, Marka Uršiča in Jaše L. Zlobca podpisnik peticije o odpravi smrtne kazni v tedanji Jugoslaviji, ki so jo poslali skupščini. »Menimo, da nima nihče pravice nikomur odvzeti življenja, tudi na podlagi sodne odločbe ne,« so zapisali v njej. Po objavi peticije v Mladini jo je podpisalo 1500 državljank in državljanov, vendar je bila smrtna kazen odpravljena šele leta 1989, četudi je sodišča v Sloveniji niso izrekala že od leta 1959.
Slovenska vlada se (še) ni odzvala na Jurijevo pobudo. Je pa leta 2006, ob usmrtitvi iraškega samodržca Sadama Huseina, tedanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel potrdil stališče Slovenije, da »smrtna kazen ni prava rešitev in ne bi smela biti izvršena«. To velja za Sadama Huseina in Akmala Shaikha. Če se povprašamo z Albertom Camusom in njegovim esejem Razmišljanja o giljotini, »kaj je smrtna kazen drugega kakor najbolj premišljen umor, ki se z njim ne more primerjati nobeno zločinsko dejanje pa naj je še tako preračunano«, je odgovor le odprava te kazni.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.