14. 1. 2010 | Mladina 2
Oaza Škocjanske jame
Bo razvoj ogrozil našo edino naravno dediščino svetovnega pomena?
© Peter Gedei
Škocjanske jame - edina slovenska naravna znamenitost, vpisana na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine, in to že skoraj 24 let - so spet v središču pozornosti. Za to so poskrbeli nastajajoči občinski prostorski načrti Občine Divača, ki v širši okolici Škocjanskih jam predvidevajo nove poslovne in obrtne objekte ter športno-rekreacijski park. Ker bi pokrajino celotnega Krasa v prihodnje lahko močno zaznamovale še druge, bistveno večje investicije, kot so drugi tir železniške proge Divača-Koper, peti železniški koridor, avtocesta na odseku Postojna/Divača-Jelšane, plinovod in naftovod, so občinski načrti, čeprav manjših dimenzij, sprožili številne kritike. Zaščiteni Park Škocjanske jame bi se lahko v prihodnjih letih spremenil v oazo sredi velikih infrastrukturnih posegov, v skrajnem primeru bi mu lahko Unesco zaradi slabega gospodarjenja s spomenikom celo odvzel status svetovne dediščine.
Izbris z Unescovega seznama je sicer redka sankcija in po zagotovilih slovenskih pristojnih organov Škocjanskim jamam nikakor ne grozi. Res pa je, da je o vplivih, ki bi jih imeli vsi morebitni posegi v širšo okolico spomenika, že februarja lani razpravljala slovenska komisija za Unesco. Ugotovila je, da gre za resno problematiko, zato se je v postopek vključilo tudi ministrstvo za okolje. Tam pravijo, da načrtov Občine Divača za zdaj še ne morejo presojati, ker so šele v pripravi in zato dokumentov še niso dobili v proceduro. Župan Občine Divača Matija Potokar ves čas trdi, da občinski prostorski načrti niso v nasprotju z interesom Škocjanskih jam, saj bi bile vse predvidene investicije zunaj zavarovanega območja, hkrati pa bi kraj urbanizirali in mu zagotovili nova delovna mesta. Ker mediji po njegovem mnenju doslej niso korektno povzemali njegovih besed, zadeve za naš tednik ni želel komentirati.
V. d. direktorice javnega zavoda Park Škocjanske jame dr. Gordana Beltram pravi, da je dogajanje v Občini Divača le del zgodbe, zato je treba nanj pogledati z distance. »Zavedati se moramo, da je ključno vprašanje, kako bomo v prihodnje začrtali razvoj tega območja. Sami razvoju Občine Divača in drugih kraških občin seveda ne nasprotujemo, menimo pa, da bi bil lahko Park Škocjanske jame podlaga za trajnostni razvoj tega območja, ki bi stavil na kakovost in ne bi promoviral nečesa, kar mogoče tudi ne sodi v ta prostor. Kras ni zgolj lokalnega ali nacionalnega, temveč je zaradi svoje specifike svetovnega pomena.« Kot dodaja, bi veliko za spomenik naredili že, če bi razširili območje zavarovanega parka.
Vse kaže, da bo država kmalu izzvana, naj stori ta korak. Znani borec za kraško okolje in kulturo Etbin Tavčar pravi, naj bi občani, združeni v civilnodružbeni iniciativi, na javnem srečanju, ki bo 21. januarja, sestavili pobudo za razširitev zavarovanega območja in jo nato poslali ministrstvu za kulturo ter ministrstvu za okolje in prostor. Za drugi, dolgoročnejši cilj naj bi si zastavili zavarovanje celotnega območja matičnega Krasa, ki sledi podzemnemu toku reke Reke vse do izliva v Tržaški zaliv, a to bi bil že mednarodni projekt.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.