Samoelsonu
Umrl je Paul Anthony Samuelson, tisti ekonomist, ki je prignal ekonomijo do ravni, ko znanost postane umetnost prepričevanja
Ta kolumna je nekakšne »hommage« Paulu Anthonyju Samuelsonu, osrednjemu akademskemu ekonomistu druge polovice 20. stoletja. Sredi decembra 2009 je v visoki starosti 94 let umrl na svojem domu v Belmontu, v ameriški državi Massachussetts. Samuelson je prvi ameriški nobelovec za ekonomijo (1970), najvplivnejši oblikovalec sodobne ekonomske znanosti in najpomembnejši učitelj ekonomske vede zadnjih petdeset let. Peter Kenen ga je nekoč duhovito imenoval »enfant terrible emeritus«, mnogi ga imajo za nekakšnega naslednika karizmatičnega Keynesa, ker je ekonomijo dvignil na raven »znanstvene teologije«. Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani živimo s posebno Samuelsonovo dediščino. Njegov kultni učbenik Ekonomika uporabljamo v pedagoški praksi nepretrgoma že dvainštirideset let. V tem je Slovenija izjemna postsocialistična država, od tod tudi njegov pomemben vpliv na naše razumevanje ekonomije in socialnotržnega gospodarstva nasploh.
Samuelsonov vratolomni intelektualni vzpon se začenja sredi tridesetih let 20. stoletja na Harvardu. Tam je pridobil ekonomsko širino in doktorat pri enaindvajsetih, toda pravi zasuk mu po letu 1940 zagotovi slavni MIT v sosednjem Cambridgeu (Massachusetts). V tamkajšnjem povsem naravoslovnem okolju je v naslednjih letih končal svoje najpomembnejše delo Foundations of Economic Analysis (1947), kjer teoretsko formalizira metodo komparativne statike v analizi splošnega tržnega ravnotežja. Le Chatelier-Samuelsonov princip termodinamike je ključna zgodba njegovega simetričnega razumevanja naravoslovja in ekonomije kot nekakšne socialne fizike. Če zunanje razmere vodijo do neravnotežja ekonomskega sistema, se mu subjekti prilagajajo in vsaka prilagoditev pomeni hkrati zmanjšanje obsega sprememb in prilagajanj. Matematična analiza v ekonomski teoriji je s tem postala normativni kriterij njene znanstvenosti in logične rigoroznosti, empirična analiza in pozitivistično testiranje teoretskih sklepov sta nadomestila staro spekulativnost in abstraktnost neoklasične teorije. Ni naključje, da je Samuelson med vojno sodeloval pri optimiziranju tehnik letalske obrambe in pozneje pri vesoljskem programu Apollo.
Kako nenavadna igra usode, toda po Keynesovi smrti 1946 se je iz angleškega Cambridgea in londonskega LSE ves ekonomski cvet novih iskanj preselil na ameriški Cambridge v Massachusetts. Novo intelektualno središče je zaznamoval prav Samuelson s svojim sistematičnim ekonomskim pristopom, ki je zajel domala vse pomembne plati ekonomske teorije, od analize potrošnje in povpraševanja do keynesianske makroekonomije in zunanje trgovine. Velika neoklasična sinteza in elegantna zaokrožitev ekonomske teorije sta dosegli drugi pomemben vrh v njegovem učbeniku Economics (1948). Tako je v nekaj letih zakoličil temeljni okvir, kam naj se razvija ekonomska znanost, kako naj se poučuje in kdo naj jo najbolj učinkovito uporablja. To je pa je bilo več, kot je pred tem uspelo Keynesu, pa tudi pozneje Hayeku in Freedmanu, ko sta postala očeta prevladujočega ekonomskega neoliberalizma.
Samuelson je ostal zvest prepričanju, da je mogoče monopolizacijo trgov in socialno neenakost, ki temeljita na logiki »laissez faire«, zamejiti samo z reguliranim gospodarstvom, državnim usmerjanjem tržnega gospodarstva. Omejiti moramo monopole, z davki spodbuditi pravičnejšo prerazdelitev dohodkov, z mednarodno ekonomijo pospešiti gospodarsko rast, ki omogoča povečanje blaginje ljudi. Tržni mehanizmi in državni intervencionizem sta dela iste celote, ekonomska teorija pa postaja prevladujoča veda »znanstvenega menedžmenta« sodobne družbe. Ekonomija zgolj osvetljuje pot in posreduje orodja, s katerimi ekonomski sistemi učinkovito uresničujejo želene etične cilje.
Toda Samuelsonovo razumevanje tržne družbe in ekonomske vede ni niti brez napak. Kritike so letele z leve in desne. Tu je marksistično usmerjena Linderjeva kritika, ki jo je objavil v delu Anti-Samuelson (1977), čikaška šola ga je označila za staromodnega keynesianca. Tudi častivredno matematiziranje ekonomije, dokazuje D. F. Gordon, ne vodi do večje uporabnosti ekonomske teorije. Več prve pomeni manj druge in zblojeni finančni modeli tveganj v sedanji globalni krizi so dober dokaz. Podobno velja za njegovo metaforično trditev, da »trg nima srca niti možganov«, ki zanemarja spoznanja sodobne institucionalne teorije, eksperimentalne in behavioristične ekonomije ter ekonomske zgodovine. Trgi delujejo prek odločitev ljudi in zato niso »prazne škatle orodja« (J. Robinson). V svojem eseju Moja življenjska filozofija (1992) zagovarja »ekonomiko s srcem«, toda zanj je to redistribucija dohodkov in blaginje, ne pa substancialna lastnost trga. V razumevanju denarja in financ je ostal na varni strani keynesianizma. Nikoli ni sprejel Freedmanovih argumentov, rogal se je predstavnikom ekonomike ponudbe, o borznih špekulacijah in resnosti finančne ekonomije je zbijal odmevne šale. Toda zdravljenje sedanje velike recesije vendarle igra na Samuelsonove note. Obsežen državni intervencionizem, brezkompromisno zadolževanje države, znižanje davkov, izvozno spodbujanje rasti in ničelna obrestna mera so v okviru njegovih pričakovanj in priporočil.
Z Galbraithovim posredovanjem sem Samuelsona na kratko srečal v začetku devetdesetih. Zanimala ga je tranzicijska usoda samoupravljanja, poznal je B. Horvata in A. Bajta, prisluhnil je začetkom tranzicije in usodi svojega učbenika Ekonomija. Slovenija je prek Fullbraithovega programa edina med socialističnimi državami imela prevod, profesor Lavrač je teoretsko in pedagoško napravil sijajni eklekticizem Marshalla in Marxa in tako smo v Ljubljani na EF postorili nekaj, kar je Samuelson počel na MIT. Toda kljub temu sem se v četrturnem obisku počutil kot vaški župnik, ki je obiskal svetega Petra. Primerjava ni brez temeljev. Samuelson je prignal ekonomijo do ravni, ko znanost postane umetnost prepričevanja. Ekonomija je z njim in Freedmanom postala najvplivnejša sodobna sekularna religija, ki povsod po svetu spravlja v obup cerkvene monopoliste. Samuelson je v svoji židovski tradiciji nevede postal apostol nove vere, svečenik tržne družbe in sporni oznanjevalec »ekonomike s srcem«. Njegov čas, verjemite, šele prihaja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.