21. 1. 2010 | Mladina 3
Ekonomija po katoliško
Jeseni naj bi zaživela prva slovenska katoliška fakulteta
Bolj angažirani nadškof Anton Stres
© Luka Novak
Ob izvolitvi Antona Stresa za novega ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita ter predsednika Slovenske škofovske konference je večje pozornosti spet deležna pobuda za ustanovitev že dolgo napovedovanih katoliških fakultet in sčasoma tudi katoliške univerze. Razlog je seveda tudi v tem, da bomo prvo katoliško fakulteto dočakali že prihodnje študijsko leto. To bo fakulteta za poslovne vede s sedežem v Ljubljani, ki naj bi v prvi letnik dodiplomskega študijskega programa vpisala od 30 do 50 študentov. Glede na to, da je v Sloveniji že precej več kot 20 poslovnih šol, je sicer vprašanje, ali je ustanovitev še ene takšne šole smiselna, a Andrej Naglič, prokurist ustanovitelja fakultete, Katoliškega inštituta, je že večkrat zatrdil, da se konkurence ne bojijo. Poleg tega naj bi bolj od drugih stavili na poslovno etiko.
Kot pravi Jožica Kramar, sekretarka v sekretariatu Sveta RS za visoko šolstvo, je Katoliški inštitut za zdaj zaprosil zgolj za ustanovitev ene fakultete in program prve stopnje so ji potrdili konec oktobra. A na Katoliškem inštitutu priznavajo, da načrtujejo ustanovitev še vsaj dveh fakultet, ki naj bi bili najverjetneje družboslovni, ena morda tudi s področja socialnega dela in zdravstva. Da načrtujejo ustanovitev vsaj treh fakultet, ni presenetljivo, saj je mogoče po slovenski zakonodaji z združitvijo treh fakultet različnih smeri ustanoviti univerzo. Ta je nedvomno naslednji korak, za katerega upajo, da ga bodo udejanjili v prihodnjih petih letih.
Kdo bo predaval na prvi katoliški fakulteti, za zdaj še ni znano. Ustanovitelji naj bi po neuradnih informacijah novačili zlasti tiste, ki predavajo na ljubljanski ekonomski fakulteti, hkrati naši najuglednejši poslovni šoli. Vprašanje pa je, ali jim jih bo uspelo prepričati, in še zlasti, ali jim jih bo uspelo prepričati, naj se redno zaposlijo na novi fakulteti, ali pa se bodo zadovoljili s prakso zasebnih fakultet, ki so se želele povezati v našo prvo v celoti zasebno univerzo z imenom Nova univerza. Te imajo akademski zbor praviloma sestavljen iz predavateljev, ki pri njih niso zaposleni in zato predavajo na več fakultetah hkrati. Vse kaže, da ustanovitelji katoliške univerze vendarle računajo tudi na gostujoče predavatelje, pritegnili naj bi jih prek mednarodne mreže več kot 1200 katoliških fakultet in univerz. Znano je, da sta Naglič in pomožni ljubljanski škof Anton Jamnik pred časom obiskala denimo univerzo Georgetown v Washingtonu in Harvard v Bostonu, sestala pa sta se tudi z nadškofom v Ottawi Terrencem Prendergastom, ki ima dolgoletne izkušnje z vodenjem katoliških univerz in naj bi ponudil pomoč pri zbiranju sredstev za slovensko katoliško univerzo.
To je še zlasti zanimivo, saj ustanovitelji zagotavljajo, da ne prva ne naslednje katoliške fakultete ne bodo zaprosile za koncesije za izvajanje študija. Torej naj bi se, drugače od trojice zasebnih »Jambrekovih« fakultet, ki so se želele povezati v nesojeno zasebno Novo univerzo, ob tem pa jim je takratni visokošolski minister Zupan podelil koncesije in s tem državni denar za delovanje, financirale s prispevki sponzorjev in donatorjev ter s šolninami. Letnik študija naj bi predvidoma stal okoli 2500 evrov.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.