Kaj duši slovensko gospodarstvo?
Strošek dela ni glavni krivec za nekonkurenčnost našega gospodarstva
Šivilje v Cvetličevi tovarni perila, predhodnici Mure, okoli leta 1930
V Sloveniji se je izoblikovalo splošno mnenje, da so naše plače med najbolj obdavčenimi v Evropi in da visoki stroški dela dušijo gospodarstvo. Pa to res drži?
Skupna obremenitev dela, ki zajema dohodnino in prispevke za socialno varnost delodajalca in zaposlenega, znaša prek 45 odstotkov, kar nas res uvršča v zgornjo polovico držav članic EU, nikakor pa ne v sam vrh lestvice, kot radi pretiravajo delodajalci. Trdijo, da delavcem ne morejo izplačati višjih neto plač, ker morajo preveč denarja nakazati državnim blagajnam za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Vendar ta trditev ni povsem točna. Evropska komisija in evropski statistični urad Eurostat sta lani v publikaciji o davčnih trendih v članicah EU navedla, da je Slovenija po višini socialnih prispevkov, ki jih morajo plačati delodajalci, šele na 19. mestu med 27 članicami EU. V letu 2007 so socialni prispevki, plačani s strani delodajalcev, v Sloveniji znašali 5,4 odstotka BDP, v Franciji, kjer je ta delež najvišji v EU, pa 11 odstotkov BDP. Res pa je, da je Slovenija med tistimi članicami unije, ki imajo najvišje prispevke, plačane s strani zaposlenih.
Če bi ob sedanjih bruto plačah zmanjšali prispevke zaposlenih, bi bil zaradi tega sicer višji neto dohodek delavca, medtem ko bi bil strošek plače za delodajalca še vedno enak. Če pa bi zmanjšali prispevke, ki jih plačujejo delodajalci, bi sicer deloma razbremenili gospodarstvo, a bi hkrati prizadeli pokojninsko in zdravstveno blagajno, s tem pa posredno vse zaposlene. Ne gre pozabiti, da ima plačilo prispevkov in davkov svoj namen. »Seveda bi vsi rajši imeli nižjo obdavčitev in vedno bomo imeli občutek, da je previsoka. Na žalost pa pozabljamo še na drugo dejstvo pri obdavčitvi. Z vsemi prispevki in davki na plače smo v letu 2008 v Sloveniji zbrali 7,3 milijarde evrov. Tega denarja ni obdržala požrešna država, temveč smo ga dobili nazaj v obliki pokojnin (3,7 milijarde), pokritja zdravstvenega varstva (1,9 milijarde) in socialnih nadomestil (1,9 milijarde). Skupaj smo torej za te namene potrošili 7,55 milijarde ali skoraj tristo milijonov evrov več, kot smo vplačali. Teh številk seveda nihče ne omenja, ko se pritožuje nad visoko obdavčitvijo dela,« pravi predsednik uprave Merkurja Bine Kordež. »Na Japonskem so plače res obdavčene manj kot v Sloveniji, toda japonski delavec mora zaradi tega cel kup storitev izdatno doplačati iz žepa, tako da je v končni fazi na slabšem kot delavec v Sloveniji.«
Ko delodajalci govorijo o izjemno visoki obremenitvi dela v Sloveniji, se pri tem radi sklicujejo na analizo KPMB, kjer so primerjali obdavčitev različnih držav. Vendar ta primerjava ni povsem korektna. »Narejena je bila na primeru plače 5700 evrov mesečno, ki jo v Sloveniji prejema le nekaj tisoč ljudi,« opozarja Kordež. »Prav tako se pozablja, da so zaposleni v Sloveniji v skladu s kolektivno pogodbo upravičeni tudi do nadomestila za prevoz in prehrano ter do letnega regresa, kar na primer v Merkurju v povprečju pomeni okoli 250 evrov neto mesečno na zaposlenega. Ti dodatni prejemki skoraj niso obdavčeni. Konkretne primerjave obdavčitve vseh prejemkov zaposlenih v Sloveniji, Nemčiji, na Češkem in Hrvaškem pokažejo, da razen najvišjih prejemkov le-ti v Sloveniji niso najvišje obdavčeni, pri nižjih prejemkih je naša obdavčitev celo najnižja med primerjanimi državami, saj drugje le redko izplačujejo omenjene dodatke ali pa so ti obdavčeni enako kot plača.« Obremenitev nižjih prejemkov torej sploh ni visoka. »Precej so obdavčene le višje plače, posebej ker ni zgornje omejitve plačila prispevkov na plače, kar je značilno za večino drugih držav. Vendar gre za relativno manjši delež zaposlenih, saj več kot 1300 evrov neto dobi le okoli 15 odstotkov zaposlenih v Sloveniji. Plače nad, na primer, tri tisoč evri neto pa so tako ali tako nezaželene in zato niti ne vem, zakaj ne bi bile še bolj obdavčene,« pravi Kordež. Po njegovem bi se morali pri razpravah o davkih zavedati, da gre tu samo za prerazporejanje. »Če nekomu neko obdavčitev znižamo, jo moramo drugje zvišati ali pa nekje nastane luknja, ne glede na to, kako neki davek imenujemo. Zato so pričakovanja o učinkih davčnih sprememb prevelika.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.