28. 1. 2010 | Mladina 4
Namesto vojske skrb za ljudi
O demilitarizaciji v Sloveniji je treba razmišljati kot o izhodu iz sedanjih zagat globalne družbe
Tanja Lesničar – Pučko, novinarka: »Peticija je pravi korak v pravo smer, saj je slovenska politika od osamosvojitve korakala v napačno: iz miroljubnih, protivojnih temeljev 80. let so nas jastrebi preusmerili v militarizacijo in končno v Nato, ki nas je spremenil v napadalno državo. Letos bo država polnoletna, čas je torej, da neha z infantilno servilnostjo in agresivnostjo in se začne odgovorno obnašati.«
© Borut Krajnc
Danes je v stalni sestavi Slovenske vojske 7593 pripadnikov, od tega 1206 častnikov, 2004 podčastniki, 3086 vojakov, 764 vojaških uslužbencev, 520 civilnih oseb in 13 uradnikov. Ob tem pa je še 1712 rezervistov. Po načrtih bi moralo biti pripadnikov vojske okrog 14.000. Obrambna doktrina sicer omenja tudi obrambo domovine, vendar je Slovenska vojska dejansko le kolesce v Natovem mehanizmu. Zato je povsem upravičeno vprašanje, ali je sedanja vojska sposobna preprečiti morebitni napad na državo. Številni analitiki opozarjajo, da sedanja poklicna vojska morebitnega napada sovražnih sil ni sposobna preprečiti, druge oblike odpora pa so v obrambni doktrini zanemarjene. Nastaja tudi svojevrsten prepad med ljudstvom, ki naj bi ga SV branila, in samim vojaškim ustrojem, ki se oblikuje v poseben družbeni sloj, dokaj zaprt in samodejen, svoje domoljubje pa izkazuje večinoma na proslavah in ob prikazovanju novega orožja in opreme.
Angažma Slovenske vojske na tujem, v mirovnih misijah Združenih narodov, je sicer zaznaven, še zlasti na Balkanu, stroški njenega sodelovanja pa so očitno tako visoki, da nastajajo težave s prevozom njenih pripadnikov iz Afganistana. Zapletalo se je z izraelskimi topovi, z učnimi letali Pilatus, z obnovo tankov nekdanje JLA, z vojaško bolnišnico, ki neizkoriščena sameva ... Pravi medijski, preiskovalni in še kakšen spektakel pa doživljamo ob nakupu 135 osemkolesnikov Patria, ki je prerasel v mednarodno afero. V minulih 20 letih je Slovenska vojska v razvoju naredila kopico nespametnih potez, pri nabavi orožja in opreme pa se je odločala škandalozno, vendar doslej še nikomur, razen davkoplačevalcem, ni uspelo izstaviti računa za te odločitve. Po mnenju kar nekaj vojaških analitikov je doslej edini uspešen in pohvale vreden projekt, ki je sestavni del vojaške doktrine SV, civilna zaščita. Dobro je organizirana in dobro deluje. Pred leti je v Železnikih ob povodnji sodelovalo 1200 vojakov. Poleg tega vojska s svojo helikoptersko enoto sodeluje še pri reševanju z gora in pogosto pri projektih, ki ne pridejo v javnost.
Za delovanje SV bi morala država, skladno z zavezami Natu, nameniti 2 odstotka BDP. Vse od vstopa v Nato je vojaški proračun naraščal, ustavil pa se je lani, v prvem kriznem letu. Z dvema rebalansoma proračuna je obrambno ministrstvo izgubilo približno 90 milijonov evrov in dobilo za delovanje 552 milijonov evrov, kar znaša okrog 1,55 odstotka BDP. Hkrati je bil po podatkih Ekonomskega ogledala obrambni proračun med letoma 2000 in 2007 edini, ki se je tudi relativno povečeval glede na BDP, saj so se izdatki za socialo v istem obdobju zmanjšali za 2 odstotka, po pol odstotka pa sta izgubila tudi
izobraževanje in zdravstvo. Samo lani se je v obrambnem sistemu na novo zaposlilo 680 ljudi. Že zdaj znašajo stroški plač v obrambnem sistemu več kot 60 odstotkov vseh sredstev. Po Natovih standardih bi morala sredstva za plače znašati največ 50 odstotkov vojaškega proračuna, preostanek bi moral biti namenjen posodabljanju vojaške opreme. V takšni pasti se je znašla nekdanja JLA, ki je ob svojem koncu za plače porabila kar 80 odstotkov sredstev in tako jedla samo sebe.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.