Svet: Kratke novice

Druga obletnica

Kosovo je obeležilo drugo obletnico svoje neodvisnosti, ki pa temelji na priznanju zgolj 65 držav. Zato je ob tej priložnosti Priština sprožila novo mednarodno kampanjo, s katero želi pritegniti čim več preostalih članic OZN, da bi dodale svoje podpise pod priznanje samostojnosti, a se zdi, da bodo številne med njimi počakale na razsodbo meddržavnega sodišča v Haagu, kjer Srbija spodbija neodvisnost 'svoje južne pokrajine'. Sicer pa Kosovo velja za najbolj neurejeno in obubožano evropsko državo, v kateri 45 odstotkov prebivalstva živi v revščini, zaradi česar se predvsem mladi v iskanju boljšega življenja ozirajo proti zahodu.

Anarhisti za zdaj na svobodi

Šesterica mladih srbskih anarhistov, ki so obtoženi mednarodnega terorizma, se bo lahko branila s prostosti, je na začetku sojenja odločilo sodišče v Beogradu. Vsi so bili v priporu od septembra, ker naj bi z dvema molotovkama napadli grško veleposlaništvo (škoda je znašala borih 18 evrov), da bi opozorili na svojega grškega tovariša Todorosa Iliopulosa, ki je takrat gladovno stavkal v grškem zaporu. Če bodo spoznani za krive, jim grozi do 15 let zapora.

Z diktatorji proti diktaturi

Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je na turneji po državah Perzijskega zaliva tamkajšnje diktatorske režime pozvala k enotni politiki stopnjevanja sankcij proti Iranu, pri čemer je za režim v Teheranu dejala, da »vedno bolj stremi k vojaški diktaturi«. Na to se je takoj odzval iranski ajatola Hamenej, ki je dejal, da »so tisti, ki so Perzijski zaliv spremenili v skladišče orožja, sedaj tja poslali svojega agenta, da bi širil laži glede Irana«. Težko je seveda reči, kdo od teh dveh ima bolj prav.

Prijeli ‘drugega’ talibana

Pakistanski in ameriški viri navajajo, da je pakistanska vojska v mestu Karači prijela namestnika vodje talibanov, mulo Abdula Ganija Baradarja. Talibani so te trditve zavrnili, rekoč da gre za slepilni manever, ki naj bi mednarodno javnost odvrnil od neuspehov Natove ofenzive na jugu Afganistana.

Prepoved kasetnih bomb

Avgusta bo začela veljati mednarodna konvencija o prepovedi proizvodnje in uporabe kasetnih bomb, potem ko sta jo uradno ratificirali še Moldavija in Burkina Faso, s čimer je bilo doseženo število 30 držav oziroma potrebna kvota za uveljavitev konvencije. Številni sicer opozarjajo, da ne bo imela prav velikega vpliva, saj glavni proizvajalci in uporabniki tega orožja (ZDA, Rusija, Izrael in Kitajska) podpisu in ratifikaciji konvencije še vedno nasprotujejo.