Katarina Kresal, notranja ministrica in predsednica LDS

Ravno v času pogovora z ministrico so v parlamentu vložili interpelacijo zoper njo. Že drugo. Pravi, da se je ne boji, da so obtožbe smešne, da je ponosna na to, kar dela. Tudi mreže je ne motijo, vsaj dokler vse poteka po zakoniti in pravni poti. Katarina Kresal vseskozi prisega na pravno državo in zato, tako pravi, je ob morebitni formalni obtožbi Kosove komisije za kaznivo dejanje zaradi najema stavbe ne bo treba pozivati k odstopu. A z najemom naj bi bilo vse v redu.

Ali še hodite nakupovat v Milano, z zasebnim letalom?

Kupovala sem že marsikje. V Milanu, Londonu, New Yorku, Parizu, Ljubljani, Kopru ... z lastnim denarjem in tja sem prišla na lastne stroške. Ne vem, zakaj bi to prakso sedaj spreminjala.

Eden od prvih očitkov, ko ste prišli v politiko, je bil, da ste premožni, da živite premožno. Se vam zdijo taki očitki populistični ali legitimni, vsaj v smislu političnega boja?

Razmeroma dober socialni status je kvečjemu prednost, ne slabost, zagotavlja namreč večjo neodvisnost politika. Ne skrivam svojega načina življenja, kakor tudi ne, da sem imela že pred vstopom v politiko svojo poslovno pot in kariero ter tudi kaj zaslužila. Zato nimam slabe vesti. Nasprotno, potem ko sem stopila v politiko, nisem naenkrat populistično spremenila načina obnašanja, družbe, kamor zahajam, oblek, ki jih nosim. Saj veste, bolje je, da se z dobrim avtom pripeljem v politiko, kot da se odpeljem iz nje.

Govorite o populizmu, vendar - ali ni tudi z vaše strani populistično, da napade nase povezujete z dejstvom, da ste ženska?

Ne povezujem jih z ženskostjo, ampak s tem, da sem ženska, ki ima za partnerja uspešnega moškega. Moj partner je uspešen odvetnik, prisoten je v medijih, v družbi, in to se želi vzpostaviti kot ovira za moje sodelovanje v javnih zadevah. Po takšni logiki bi morale vse ženske, ki imajo uspešnega partnerja, opustiti misel, da bodo kadarkoli aktivne v politiki. Kar pomeni, da naj ostanejo doma, ker ni legitimno in dopustno, da so aktivne tudi one. Zakaj govorim samo o ženskah? Ker proti moškemu v politiki tak očitek še nikoli ni bil uperjen. Tako se tudi zelo učinkovito zaprejo vrata neki aktivni populaciji, da bi kadarkoli vstopila v politiko. Na to jaz ne pristajam. Sama svoje ženskosti nikoli nisem videla kot oviro, a to ne pomeni, da to dejansko tudi ni bila. Prej, v pravu, ne, sem pa jo prvič kot tako začutila, ko sem stopila v politiko.

V času prejšnje vlade je veljalo, da si je politični podsistem podredil vse druge. Že nekaj časa trdite, da mora Borut Pahor v tej vladi začeti vladati. Kako močen je politični podsistem danes?

Že nekaj časa je minilo od te izjave, stvari so se v tem času izboljšale. Če dobiš mandat in prevzameš odgovornost za vodenje države, je prav, da si delo organiziraš po lastnih standardih, da postaviš ekipo, ki ji zaupaš, za katero veš, da bo sledila tvojim ciljem. Sama sem si na tak način organizirala delo na ministrstvu, rezultati mojega dela povedo, kako sem bila uspešna. Še vedno pa trdim, da je v teh časih bolje malo več odločnosti kot spravljivosti. V časih, v katerih smo, je treba odločitve sprejemati hitreje.

Niste mi odgovorili na vprašanje o moči politike. Kdo danes obvladuje Slovenijo, mafijske lovke, interesi kapitala, histerični mediji?

Ne pristajam na vsiljeno tezo, da je Slovenija velika mafijska združba, kjer veljajo zgolj osebni interesi, ki delujejo mimo zakona, po principu osebnih poznanstev. Zagotovo imajo vse sfere družbe svoje interese, politika, gospodarstvo, kultura, šport itd., vprašanje pa je, kako se srečujejo. V zadnjem času veliko govorimo o mrežah kot o nečem, kar naj bi bilo nelegalno, nedopustno, nezakonito. V Angliji temu rečejo network in tej besedi nihče ne oporeka pozitivnega predznaka, v Sloveniji pa je beseda mreža ravno v teh dneh postala sinonim za nekaj najbolj zavrženega.

Morda, a mreže socialnih stikov vseeno obstajajo.

Seveda. Povsod, v vseh državah, v vseh segmentih družbe, v vseh poklicih. Vsakdo, ki je aktiven v življenju, ki nekaj dela, bo imel svojo mrežo. Pravzaprav se mreže začnejo graditi že od vrtca dalje, pri raznih znancih, pozneje poslovnih sodelavcih, študijskih prijateljih itd. Bistvo networka je, da obstaja hitrejši pretok informacij, nekatere stvari lahko urejaš hitreje. Vprašanje, ki je legitimno, ni, ali je mreženje legalno in dopustno, ampak ali povezave iz takšnih mrež pripeljejo do nezakonitih dejanj ali pa do tega, da se daje neupravičena prednost nekaterim ljudem iz mreže pred drugimi. Zlorab nikoli ne moreš preprečiti. Nikjer, tudi v najbolj urejenih pravnih državah ne. A za zlorabe mreže niso krive. Zlorabe preiskujejo preiskovalni organi, politika pa bi se morala, recimo pri primeru bulmastifi, vprašati, ali je bilo zgolj zaradi osebnih poznanstev na strani državnih uradnikov kaj narobe narejeno, kako, da samemu sistemu morebitnih napak ni uspelo odkriti, kakšne naj bodo sankcije, ali so napake posledica pritiskov na podlagi osebnih poznanstev. To so legitimna vprašanja, ne pa demonizacija socialnih mrež.

Je takšna interesna mreža združenje Yes?

Ja, tudi Yes je mreža. In drži, sem članica Yesa od samega začetka.

Ni nenavadno, da kot notranja ministrica pripadate neformalni skupini?

Kot ministrica sem zamrznila svoje članstvo v upravnem odboru, nisem več aktivna, grem pa z veseljem na kakšen dogodek, kjer srečam ljudi, ki jih že dolgo nisem videla.

In kaj tam delate, se pogovarjate o poslu?

Na takšnih srečanjih se sklepajo tudi posli v gospodarstvu, a narava dela ministra je drugačna in jaz tam nimam kaj sklepati, razen prijateljstev. V politiki ni poslov, je javni interes in z zakonom določeni postopki sprejemanja pravnih zavez. Kot ministrica za notranje zadeve sem za svoje znance najslabša možna zveza, prek mene ne more nihče urediti nič nezakonitega.

Tako pravite sami.

Tako pravim, da, ker je to res. Kar pa ne pomeni, da ne dobivam na stotine pisem različnih ljudi, ki so v življenjskih stiskah in prosijo za pomoč, tudi na področjih, ki ne spadajo v moj resor. In moja mreža so tudi kolegi iz vlade, zato si vzamem čas in napišem dopis ter opozorim ministre na probleme.

Kako razumete izbruhe posameznih afer, gre za interesne kroge v ozadju, gre za naključja?

Dogodki se zgodijo, potem pa je vprašanje političnih in kakšnih drugih interesov, kako se začnejo interpretirati v javnosti in kakšna ozadja se prikazujejo. Zaključki velikokrat nimajo veliko zveze z izvornim dogodkom. Poglejte zadnji dogodek. Primer Baričevič se je najprej zgodil kot osebna tragedija, nizkotno politikantstvo je iz tega naredilo prvovrstno politično afero, zdaj pa se počasi spreminja v novo, tokrat nacionalno tragedijo, če gledamo raven političnega in slehernega javnega diskurza. Raven razprave je šla prek vseh meja razumnega in dostojnega.

Vaš politični credo je pravna država. Ali v Sloveniji pravna država deluje za vse enako, tudi za tiste, ki nimajo dobrih mrež, dobrih odvetnikov?

Sama verjamem, da je Slovenija še vedno pravna država in kot takšna tudi deluje. Če ne bi bilo tako, bi bili bistveno drugačna država, kot smo. A dejstvo je - in tukaj Slovenija v primerjavi z vsemi ostalimi državami ni nobena izjema -, da si vsi ne izberejo enako dobrih odvetnikov, da so odvetniki različni, različno izobraženi, različno zavzeti za stranke, različno dragi. Vendar pa to ne spremeni dejstva, da so pravne možnosti in pravni mehanizmi, ki so na voljo, za vse enaki.

Ali je v primeru bulmastifov pravna država delovala?

O tem težko sodim, primer ni enostaven. Baričevič je, tako kot vsak drug človek, imel pravico do odvetnika, pravico do dobrega odvetnika, to, da je bil odvetnik njegov prijatelj, je irelevantno. Baričevič je imel na voljo pravne mehanizme. In odvetnik se je teh mehanizmov posluževal. Sama ne vem, kaj se je dogajalo na ministrstvu, ampak dejstvo je, da psov pokojnemu ni vrnil odvetnik Senica, vrnile so mu ga strokovne službe ministrstva. In dejstvo tudi je, da bi pse lahko te službe usmrtile že leta 2008, v času prejšnje vlade, vendar je nekdanji minister Iztok Jarc, ki je blizu tako SDS kot SLS, posegel v postopek in to preprečil. Tisti, ki danes iščejo povezave v LDS, naj svoje poglede raje usmerijo v SLS in SDS, ki sta imeli vse niti za usmrtitev psov v svojih rokah.

Dejali ste, da vas je o tragediji obvestila policija. Kolikokrat se zgodi, da vas pokliče policija ob podobnih dogodkih?

Velikokrat. V skladu z usmeritvami in navodili, izdanimi na podlagi Zakona o državni upravi in Zakona o policiji, je točno predvideno, o kakšnih dogodkih mora policija mene in državnega sekretarja obveščati tekoče in brez odlašanja, po potrebi prek SMS-sporočil, telefona ali ustno. Obvešča pa me o varnostno relevantnih in potencialno odmevnih dogodkih. Tako me je na primer obvestila o bombnem napadu v Radovljici in Kranju, različnih primerih umorov ali hujših prometnih nesreč, pa tudi v primeru bulmastifov.

Bi morali policisti po vašem mnenju zaslišati Mira Senico in ga vprašati, kako je izvedel za odločitev inšpektorjev o bulmastifih, še preden je inšpektor svojo odločbo poslal njegovi stranki?

Policija lahko vpraša kogarkoli hoče, karkoli. Do trditve, ki ste jo izrekli, pa se ne morem vsebinsko opredeliti, saj ne vem, kako so zadeve tekle, zato bi bilo primerno, da za pojasnila o resničnosti vprašate odvetniško pisarno.

Ali res niste vedeli, da je v eno izmed veterinarskih komisij vaš partner predlagal vašega strica?

Ne. Tudi to, da je moj stric dal mnenje o primernosti pesjakov, sem izvedela šele iz medijev.

Ko ste komentirali dogodek, ste dejali, da je, prvič, napačno, da je dobil zdravnik svoje pse nazaj, in da je, drugič, normalno, da je odvetnik Senica naredil vse za svojo stranko. Sklepamo, da je normalno, da odvetnik podpira svojo stranko, četudi ve, da mu to lahko škoduje.

To je moje osebno mnenje. Sicer pa, po kakšnem principu ima potem pravico do odvetnika morilec, ki so ga našli ob žrtvi z nožem v roki? To je pravna država, odvetniška služba je del pravosodja in nesporno je, da mora odvetnik za stranko storiti vse, kar je pravno dopustno, kar pravna sredstva dovoljujejo, kar je v skladu s kodeksom odvetniške etike.

Ne govorim o tem, tudi sami ste bili odvetnica, zato vas sprašujem, kaj naj naredi odvetnik, če njegova stranka zahteva nekaj, kar je slabo zanjo.

Odvetniki niso moralni razsodniki, niso poznavalci kinološke ali kakšne druge stroke. So poznavalci pravnih pravil. To je lepo pojasnil tudi predsednik odvetniške zbornice Miha Kozinc. Odvetniki morajo skrbeti, da stranko zastopajo kot dobri pravni strokovnjaki, da jo seznanijo s pravnimi možnostmi in da pravne možnosti dosledno uporabljajo. Za dejanja svojih strank pa ne odgovarjajo.

Se z Mirom Senico kdaj doma, zvečer, pogovarjate o problemih v službi?

Tako malo časa imava drug za drugega, da sva vsa srečna, če se nama ni treba pogovarjati o tem, kar se dogaja v službi. Z njim se o njegovih primerih absolutno ne pogovarjam, saj je vsako razmerje stranka-odvetnik zaupno. Seveda pa se ne moreva izogniti, da se ne bi pogovarjala o aktualnih političnih zadevah. Sicer pa spoštujeva samostojnost drug drugega pri delu.

Sprašujem, ker se pojavljajo vprašanja o konfliktu interesov, odvetniška pisarna Mira Senice zastopa veliko fizičnih in pravnih oseb, ki pridejo v konflikt z državo, ki jih preiskujeta tožilstvo in policija. Vi pa ste policijska ministrica.

Ne, jaz sem notranja ministrica.

Kako se izogibate konfliktu interesov? Kaj naredite, ko policija preiskuje stranko vašega partnerja?

Odgovor je enostaven. Policija je pri svojem delu neodvisna in samostojna. Nimam nikakršnega vpogleda v konkretne zadeve, kaj šele, da bi vedela, kateri preiskovalci delajo pri kakšnih zadevah, da bi imela dostop, da se z njimi pogovarjam. To so temeljna pravila funkcioniranja, če si minister za notranje zadeve. In jaz se jih držim. Je pa tudi do policije takšno namigovanje nekorektno. Policija je vsaj v mojem mandatu že večkrat dokazala, da je ustanova, ki dobro dela in je ne zanima, čigava so vrata, na katera potrka, kadar meni, da obstaja sum kaznivega dejanja.

Vas ljudi iz vaše mreže kdaj pokličejo in rečejo, Katarina, ta policist mi ne da miru?

Veste, kolikokrat so me že zbudili sredi noči takšni in drugačni klici in rekli, Katarina, ustavili so me policisti, napihal sem, kaj lahko naredim? In vedno jim rečem isto: bodi vljuden in spoštljiv do policistov in pripravi se, da boš preživel noč v prostorih za pridržanje.

Nekajkrat ste dejali, da vas je politika razočarala zaradi nizkih udarcev. Eden od takšnih naj bi bila tudi zgodba o najemu stavbe za Nacionalni preiskovalni urad, kjer vam oporekajo, da je lastnik stavbe sponzoriral LDS. Če je to nizkotno početje, mi ni najbolj jasno, zakaj je vaša stranka SDS očitala, da je tudi njih sponzoriralo gradbeno podjetje, od katerega je Janez Janša kupil stanovanje?

Nikakor se ne strinjam z načinom dela, kot ga ima SDS, ki vodi totalno diskreditacijo konkurenčnih politikov, njihovih družinskih članov, vseh, ki so z njimi prišli v stik. Ves čas že vem, da je stavbo na Litostrojski gradil Imos in da je bil Imos donator SDS. In to zame ni bilo nikoli sporno, kaj šele, da bi s tem mahala pred nosom bivšemu ministru. A veljati morajo isti vatli ...

... uporabili ste isto orožje, kot ga očitate Janši.

Ne, vzpostavili smo enaka merila presoje. Če se že grejo to igro, naj imajo ista merila za obe strani. A zame je ta igra nesmiselna. Zame bodo vedno osnovni parametri za sprejem odločitve zakonitost, transparentnost, strokovnost, in kadar je to na mestu, stroškovna upravičenost. Ne bom pa temu dodala še politične primernosti ponudnikov ali neobstoja osebnih povezav. Če bi špekulirala na takšen način, ne bi bila nič boljša od SDS. In v SDS to delajo, ker želijo vnaprej diskreditirati vsakogar, ki bi si upal javno reči, da podpira neko opcijo, neko politiko. Zakaj pa zakon predvideva, da se stranke preživljajo tudi z donacijami? Zakaj pa tudi podjetniki ne bi smeli biti politično opredeljeni? Moja naloga je, da se postopki na ministrstvu speljejo v skladu z zakonom, transparentno in stroškovno racionalno. Vedno bomo izbrali najboljšega ponudnika, pa naj bo to Igor Pogačar ali Rajko Janša. Tudi od Rajka Janše bi najeli prostore, če bi ponudil najboljše po najbolj ugodni ceni. Osebni dejavnik enostavno ne šteje.

Vedeli ste, da tvegate interpelacijo. Zakaj ste se vseeno odločili za najem stavbe vašega znanca?

Ne bom pristala na takšen način dela, na sprejemanje takšnih odločitev, da bomo najprej pogledali, ali nam bo morda kje kaj politično škodilo, šele potem pa pretehtali strokovne razloge. Med postopkom, ko so se različne ponudbe analizirale, sem dobila informacijo, da je lastnik tiste stavbe Igor Pogačar. In kaj potem? Ko so strokovne ekipe ocenile, da je ta stavba najboljša, da je primerna z vseh vidikov, je bila odločitev jasna. Nikoli ne bom privolila v to, da se ponudnik postavi v neenakopraven položaj v razmerju do drugih ponudnikov samo zato, ker me pozna ali pozna mojega partnerja.

Kaj se bo zgodilo z Matejevo prazno stavbo, če že vi ne želite vanjo?

V stavbo ne gremo, ker ne moremo, ne zato, ker si ne bi želeli. Stavba ni v državni lasti, stavba je v lasti nepremičninskega podjetja, stavba ni bila zgrajena s proračunskim denarjem, ampak s kreditom, ki ga je najela ta gospodarska družba.

Je v lasti podjetja DSU nepremičnine, ki ga je ustanovila slovenska razvojna družba.

To je res, stavba je v lasti državnega podjetja. A tudi Telekom je v lasti države, pa moramo na ministrstvu kljub temu plačevati telefonske impulze. Vlada je že sprejela sklep, da se Matejeva pogodba razveže in da se ministrstvu za javno upravo in ministrstvu za finance naloži, da poiščeta nove najemnike. Lahko so kdorkoli, vendar zaradi varnostnega tveganja tam ne smejo biti ministrstva, kot sta ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za obrambo.

Nekaj mi ni jasno. Ta lokacija naj ne bi bila primerna zaradi skladišča plina v bližini. Zakaj tega tveganja v času ministra Dragutina Mateja ni bilo?

To vprašanje si tudi jaz postavljam. Tveganje je bilo tudi takrat, le da so vsi to ignorirali. In danes nihče ne odgovori, kako si je lahko bivši minister Mate privoščil, da je izbral to lokacijo.

Ne razumem. En minister pravi, da je lokacija primerna, drugi, da ni, plin pa je vseskozi tam. Boste potem iskali odgovornost pri tistih, ki so pred vami izbrali popolnoma neprimerno lokacijo?

V tem primeru gre najprej za vprašanje politične odgovornosti, vendar pa Mate ni več minister. Vso dokumentacijo smo predali pristojnim organom. Ne želim se iti nekega osebnega maščevanja in vlagati kazenskih ovadb. Če bodo pristojni organi presodili, da nepravilnosti terjajo pravne sankcije, bodo to naredili.

Dokumentacijo o najemu nove stavbe ste predlagali Kosovi komisiji. Boste odstopili, če bo ugotovila, da ima vaš najem znake koruptivnega dejanja?

Počakajmo, da bomo videli, kakšna bo ocena Kosove komisije.

Draga Kosa zelo cenite, večkrat ste dejali, da je delo njegovega urada dobro.

Je strokovnjak in strokovnega znanja mu ne oporekam.

Boste torej upoštevali njegovo mnenje?

Če bo komisija ugotovila, da je šlo za korupcijo, bodo to zelo resne obtožbe, o katerih bom zelo resno razmislila. Ne glede na to, da sem trdno prepričana, da pri tem poslu ni nič koruptivnega, pa me v primeru, če pride do formalne obtožbe za kaznivo dejanje na primer zaradi zlorabe položaja, ne bo treba pozivati k odstopu.

Pravite, da so očitki, da je LDS stranka kapitala, floskula, da to ni res. Kaj menite o njih?

Ti očitki so primerna etiketa. Razlika je, ali govoriš o neki liberalni stranki, ki ima liberalen odnos do gospodarstva, ali pa rečeš, da je to stranka kapitala, da jo je kapital kupil z namenom, da njegove parcialne in osebne interese zagovarja v vladi.

Ali ima LDS še dolgove?

Velike dolgove imamo.

Pisarna Mire Senice vas ni sanirala?

Ne, to je ena od etiket, ki nam jih lepijo. Vljudno vas vabim, da se oglasite pri generalnem sekretarju stranke, ki vodi finance, in vam bo povedal, kakšen dolg imamo.

Rekli ste, da ste stranka, ki ima liberalen odnos do gospodarstva. Kaj to pomeni?

V tej državi bomo lahko delili, če bomo kaj ustvarili, to je pa tesno povezano s konkurenčnim, uspešnim gospodarstvom, stimulativnim za razvoj, za nova delovna mesta. Takšnega gospodarstva v Sloveniji še ni in zadovoljna sem, ker je vladna izhodna strategija korak v pravo smer. Da nismo na prvo žogo dvignili davkov, napolnili državne blagajne in zadušili gospodarstva.

Zakaj ste nasprotovali Križaničevi davčni reformi, ki je predvidevala obdavčitev bogatejših?

Nasprotovala sem temu, da bi se dvigale davčne obremenitve ali za gospodarstvo ali za prebivalstvo. Nasprotovala sem dvigu davkov.

Poglejte, šlo je za predlog za dvig dohodnine premožnejšim posameznikom. Ne pa za podjetja.

O tem je bilo veliko debat. Davki bi najbolj prizadeli najbolj propulziven del gospodarstva, tiste, ki ustvarijo največjo dodano vrednost, že zdaj se nam dogaja odhod kadrov v tujino. Poleg tega smo v koalicijsko pogodbo zapisali, da bomo iskali optimalnost davčnih razredov, ne pa da bomo povečevali davčno obremenitev. To, da je nesmiselno dvigovati davke, trdita tudi ministra Mitja Gaspari in Matej Lahovnik.

So bogati v Sloveniji dovolj obdavčeni?

LDS ima edina v svojem programu zapisano, da naj se luksuz dodatno obdavči, in luksuz niso samo veliki avtomobili, ampak na primer tudi prekomerna poraba energije, pa zdravju in okolju škodljive snovi. S takim obdavčenjem nimam problema, ne vem pa, če bi to bistveno saniralo naš proračun. Veste, kako bi ga lahko napolnili? Tako da bi izboljšali delovanje države. Da bi, kar sedaj dela minister za družino Ivan Svetlik, prečesali socialne transferje in ugotovili, kje so zlorabe. Da bi, kar delata minister Franc Križanič in davčna uprava, uvedli boljši nadzor nad davčnimi utajami. Veste, koliko denarja izgubimo z utajo davkov, koliko nam ga odnese gospodarski kriminal, koliko ga država zaradi slabe organizacije dela zmeče skozi okno? Tukaj so rezerve za proračun, ne pa zvišanje davkov. Ampak, če to trdim jaz, je LDS stranka kapitala, če pa to govorita Veljko Bole in Matej Lahovnik, ni nič narobe.

Kako danes gledate na spor med Zaresom in LDS, na odhod Draška Veselinoviča?

Ni šlo za spor med strankama, pač pa za soočenje dveh konceptov. Zame je bilo in je še vedno popolnoma nesprejemljivo, da se je politika na takšen način, kot so se takrat izražali naši kolegi, vmešavala v konkretne odločitve banke. Tega ne morem pogoltniti. Poglejte, zgodilo se je točno to, na kar smo opozarjali. Banka je bila dolgo brez učinkovitega vodstva, izgubila je svoj ugled, ni se dobro vključila v vladno protikrizno strategijo.

Želja politike, ki se je vpletla v upravo banke, je bila, da se ne reprogramirajo tajkunski krediti.

Najbolj žalostno je, da je moral Veselinovič oditi zato, ker se je tak reprogram zgodil, potem ko so se pod novim vodstvom dogajali naprej, pa nikomur nič.

Tajkunov ni več.

Ali so kdaj bili?

Bili so posamezniki, ki so s pomočjo bank izčrpavali podjetja, zato da bi postali njihovi lastniki.

Tajkun je politična beseda, konstrukt Janeza Janše, potem ko so mu isti tajkuni ušli izpod nadzora. Zlorab v gospodarstvu pa ne bodo pregnale politične floskule, ampak pristojne ustanove, kot je tudi Nacionalni preiskovalni urad.

Tudi Bavčar je ušel izpod nadzora LDS.

On ni bil nikoli pod mojim nadzorom. In tudi ni več član stranke.

Ste se z Gregorjem Golobičem pogovarjali o njegovem nenavadnem nastopu v parlamentu, kjer je Draška Veselinoviča obtožil, da je sokriv za afero Ultrinih kreditov?

Ne, o tem se nisva nič pogovarjala.

Ni nenavadno, da minister v parlamentu napada poslanskega kandidata LDS, vi pa javno govorite o napačnih pogledih koalicijske partnerice na odnos med državo in gospodarstvom? Gre za odkriti spopad?

Nič ne napadam Zaresa, z vsemi Zaresovi ministri dobro sodelujem. Ponavljam pa, da ne morem mimo nekaterih načel, v katera verjamem, in zato ne morem privoliti v to, da bo ta vlada, ki naj bi bila drugačna kot prejšnja, posegala po istih vzorcih ravnanja, kot je posegala prejšnja vlada. V času odstavljanja Draška Veselinoviča sem v časopisih vseskozi brala isto retoriko, kot je bila v času vlade Janeza Janše. Tega nisem mogla sprejeti, v vlado nisem šla z Janezom Janšo, pač pa z Borutom Pahorjem in preostalimi kolegi. Ne gre za osebni spor, strankarski spor, ampak za stvari, ki se po mojem mnenju v politiki ne bi smele početi. Sicer pa me je zelo presenetilo, da je minister Golobič v parlamentu govoril brez tehtne podlage, če se je že odločil, da bo s prstom pokazal na Veselinoviča.

Na začetku intervjuja ste dejali, da bi bil lahko premier malo bolj odločen. Kakšen je vajin odnos?

Zelo dobro sodelujeva. In tudi LDS je zadovoljna s položajem v koaliciji. Ne rečem, da se povsod strinjamo, včasih nas pri kakšni stvari povozijo, smo pač mala stranka. A pri Borutu Pahorju najbolj cenim, da nam pusti delati. In v tej vladi bo lahko vsak minister speljal dobre projekte, če se bo le odločil, da bo delal. V prvem letu sem imela kar nekaj težkih tem, ki so bile za politiko več let neprijetne, ki so se odrivale na stran, pa sem jih lahko v tej vladi pod tem premierom uresničila. Kar nekaj zahtevnih projektov me še čaka, in to zaupanje, možnost, da uresničuješ cilje, ki si si jih zadal, odtehta morebitne drugačne poglede na način vodenja vlade.
Ena od takih stvari je zakon o izbrisanih. Sedaj je v parlamentu, se ne bojite političnega stampeda?
Absolutno stojim za njim. Ni me strah ničesar.

Nekoč ste dejali, da se boste izbrisanim opravičili. Kdaj se boste?

Ker se nihče drug ne čuti dolžnega, da bi se, sem sama že večkrat rekla, se bom pa jaz. S tem kar delam, z zakonom in z dopolnilnimi odločbami, s tem, da smo izbrisanim končno dali možnost, da kdo sliši njihove argumente, pa sem naredila več, kot da bi le govorila prazne besede.

Vam še grozijo po internetu, še vedno pišejo grozilna pisma? Je policija sprejela kakšne posebne ukrepe zaradi groženj?

Mesto notranjega ministra je eno od bolj izpostavljenih mest v politiki, je varnostno občutljivo in, tukaj se ne motite, dobivam zelo zanimiva pisma. Nekatera so nesramna, nekatera druga pa lahko pomenijo tudi nevarnost.

Je takšen varnostni ukrep vodni top, ki ga kupujete?

Ne. Zgodba z vodnim topom je postala zgodba zgolj zaradi političnega okvira, v katerem se je začela dogajati.

Res? Vodni top za demonstrante je politična zgodba?

Dejstvo je, da smo šli v nabavo vodnega topa na podlagi ocene in zahteve policije. Nič več kot to. Policija je tista, ki oceni, kaj so nujna sredstva, ki jih potrebuje za svoje delo. Ampak, to pa priznavam, njihova ocena, na podlagi katere smo začeli premišljevati o topu, je z začetka mandata. Zato sem, v luči tega, da se nam obeta še krčenje proračunskih sredstev za investicije, pred časom policiji naložila, da pripravi nov seznam prioritet. Če v teh novih prioritetah vodni top bo, bomo nakup končali, če ga ne bo, pa topa ne bomo kupili.

Obstaja torej možnost, da vodnega topa ne boste kupili?

Odvisno od specifikacije zahtev policije. Lahko pa se zgodi tudi to. Da, obstaja možnost, da ga ne bomo kupili.