Svet: Kratke novice

Civilisti, ženske in otroci

Natova mega ofenziva nad talibani ima posledice. Poleg tega da je od začetka ofenzive umrlo že 25 koalicijskih vojakov, je v letalskih in tudi kopenskih napadih Natovih sil umrlo že več kot 60 civilistov, tudi žensk in otrok. Žrtve na strani talibanov niso bistveno večje. Ta teden je sicer prav zaradi vojne v Afganistanu padla nizozemska vlada. Iz nje so se umaknili laburisti, ki nasprotujejo temu, da bi Nizozemska na željo Nata podaljšala svojo misijo še vsaj leto dni dlje, kot je bilo sprva dogovorjeno z Natom in kot je potrdil nizozemski parlament.

?/?/?

Noro vodstvo vladajoče skrajne desnice na avstrijskem Koroškem, na čelu z deželnim glavarjem Gerhardom Dörflerjem, je namesto dvojezičnih predlagalo trijezične napise na območju slovenske narodne manjšine. Narodni svet koroških Slovencev je provokacijo, ki jo je pred leti že uprizoril tudi pokojni Jörg Haider, pomenljivo označil za »neumnost/Dummheit/stupidita«.

Reforma ESČP

Na konferenci v švicarskem Interlaknu so pristojni ministri držav članic Sveta Evrope sprejeli deklaracijo o dolgoročni reformi Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu (ESČP). Največji problem sodišča so sodni zaostanki. Sodišče ima že 120.000 nerešenih zadev, vsak mesec pa prejme 2000 novih. Deklaracija predvideva omejevanje dostopa do ESČP, saj praksa kaže, da je velika večina vloženih tožb neutemeljenih. Prva po številu odprtih zadev pred ESČP je sicer Rusija, Slovenija pa, zaradi domačih sodnih zaostankov in posledično kršitev pravice do sojenja v razumnem roku, sedma med 47 članicami.

1,6 milijona na glavo

Francija, ki se ne pogaja s teroristi, je doslej za iskanje in poskuse rešitve dveh francoskih novinarjev, ki ju je ugrabila Al Kaida, porabila 10 milijonov evrov, Španija pa je ubrala drugačno pot. V zameno za izpustitev treh ugrabljenih Špancev bo severnoafriški celici Al Kaide enostavno plačala 5 milijonov evrov.

Skozi oko učiteljev

Skoraj nepredstavljiva afera je izbruhnila v Philadelphiii, ko je ena izmed tamkajšnjih srednjih šol kaznovala enega svojih dijakov »zaradi neprimernega obnašanja na njegovem domu«. Še bolj čudno kot obtožba pa je šolsko dokazno gradivo. Fotografije iz spletne kamere šolskih prenosnikov, ki jih imajo v uporabi dijaki. Starši opazovanih dijakov so že vložili skupinsko tožbo proti šoli. Afera pa dobiva nove razsežnosti, saj postaja jasno, da številne ameriške šole tako dijake nadzorujejo že leta, le da ne na njihovem domu, pač pa »zgolj« na računalnikih v šoli.