Svet: Kratke novice

Grška vojna

Grški premier George Papandreu je finančno katastrofo v svoji državi, ki ji grozi gospodarski kolaps, primerjal z vojnimi razmerami. Da Grčija ne bi utonila v finančnem primanjkljaju, je vlada sprejela ukrepe, kot so dvig DDV-ja in davka na gorivo, zamrznitev pokojnin in nižanje plač v javnem sektorju ter nadaljnje krčenje delavskih pravic. Vojna retorika je upravičena, saj bi v Grčiji utegnili izbruhniti veliko nasilnejši protesti, kot smo jih bili vajeni doslej. Ljudje imajo, kot zatrjujejo sindikati, dovolj ideje, da bi nosili novo breme za krizo, ki je niso povzročili.

Pisanje zgodovine v Haagu

Nekdanji voditelj bošnjaških Srbov Radovan Karadžić je ob predstavitvi svoje obrambe pred haaškim sodiščem spodbijal obtožnico za genocid, rekoč, da so Bošnjaki sami bombardirali Sarajevo, da bi izzvali čim večjo naklonjenost zahoda, pokol v Srebrenici pa je označil za mit. Tudi v tem primeru se očitno sojenje sprevrača v poskus obtoženca, da na njem piše svojo zgodovino za svoje nacionalistične privržence.

Po potresu ropanje

Medtem ko se v čilski prestolnici Santiago po udarnem potresu 8,8 stopnje po Richterjevi lestvici življenje počasi normalizira, se je na jugu države ob vsesplošnem pomanjkanju pitne vode ter hrane razširilo plenjenje trgovin in domov. Oblast je v mesto Concepción, kjer je okoli pol milijona ljudi izgubilo domove, napotila 14.000 vojakov in policistov, da bi zajezila kaos, tudi z uvedbo policijske ure.

Gospa genocid

Francoske oblasti so aretirale Agatho Habyarimano, ženo ruandskega predsednika Juvenala Habyarimana, čigar umor je leta 1994 sprožil enega največjih pokolov v afriški zgodovini. »Gospa genocid«, kot jo nekateri imenujejo, naj bi takrat sodelovala pri poboju 800.000 Tutsijev in zmernih Hutujev, katerim tudi sama pripada. Po dvanajstih letih mirnega življenja v predmestju Pariza jo zdaj čaka izgon v Ruando, kjer bo na sodišču odgovarjala za domnevne zločine.

Radioaktivni domorodci

V naslednjih šestih letih se bo v Avstralijo vrnil jedrski odpad, ki ga je ta v preteklosti poslala v Evropo na reprocesiranje. Vlada je za odlaganje tega smrtonosnega odpada izbrala lokacijo na Severnem teritoriju, kjer živijo predvsem skupnosti aboridžinov. V potezi 'deli in vladaj' je država eni skupnosti ponudila 11 milijonov dolarjev za odkup dela njihovega ozemlja, kar je pričakovano razburilo druge okoliške domorodce. Poleg tega tudi znanstveniki opozarjajo na pogostost potresov na tem območju.