4. 3. 2010 | Mladina 9
Od A do Ž Tomaža Lavriča
Navodila za uporabo retrospektivne razstave Mladininega mednarodno priznanega ilustratorja in avtorja stripov, ki bo od 9. marca na ogled v Moderni galeriji
GLISTA NA BEGU, zgodba o malem človeku v veliki kriminalni igri. Album žal samo v hrvaščini.
Azzardo D'Amore - Jedrnat in duhovit gangsterski triler iz leta 1994, kriminalka po motivih igralniške afere Hit, v kateri mafijcem obraze posodijo najvidnejši predstavniki takratne slovenske politične scene, s pokojnim Janezom Drnovškom na čelu.
Bosanske basni - Riba, Kača, Muha, Ptica, Pes, Svinja, Mačka, Mazga, osem naslovov osmih Bosanskih basni, osmih zgodb, ki o vojni povejo več, kot boste kdajkoli zvedeli v poročilih. Zgodbe o vojni v Bosni kot tudi zgodbe o vojni nasploh. O ljudeh, predvsem o nedolžnem civilnem prebivalstvu, ki so se znašli v krvavem vojnem vrtincu. Forma basni je zgolj pretveza, živali pa poosebljajo človeška čustva in nagone ter nosijo tisti presežek emocij, ki bi ob drugačnem pristopu zgodbo zlahka zapeljal v patetiko. »Želim biti objektiven opazovalec, a ne brezčuten. Želim čimbolj verodostojno poustvariti atmosfero terorja, a brez eksplicitnih prizorov ubijanja, ki bi strip lahko zavedli v ceneno estetiko smrti. Sočustvujem z žrtvami, a hkrati se trudim razumeti tudi animalični um krvnikov,« je o stripu povedal njegov avtor.
Citat - O stripovski razliki med Slovenijo in tujino: »V tujini so najslavnejši strip avtorji težki milijonarji, medtem ko nekemu povprečnemu risarju strip omogoča povprečen, a kljub temu lep zaslužek. V Franciji ti že en album kolikor toliko komercialnega seriala na leto zagotavlja preživetje.«
Čast in slava - Bosanske basni so leta 1999 kot Fables de Bosnie izšle pri francoski založbi Glénat in predstavljajo prvi prevod slovenskega stripa v tuj jezik in prvi slovenski strip album, ki mu je uspel prodor na zahtevni in izbirčni evropski stripovski trg. Tomaž je istega leta z Bosanskimi basnimi osvojil Grand Prix na mednarodnem stripovskem festivalu v švicarskem Sierru, v Bruslju pa nagrado Srebnega leva. V Sloveniji je lani osvojil Nagrado Milka Bambiča, ki obeležuje umetniške dosežke na področju stripa in je (bila?) konec koncev prva stripovska nagrada v slovenski zgodovini. Podeljena je bila v španoviji Humornika in Stripburgerja z namenom »skupnega spodbujanja kakovostnega delovanja stripovskih ustvarjalcev vseh generacij in vseh vsebinskih usmeritev.« Nekoč je bila nagrajevana tudi Diareja - davnega leta 1989 je prejela Zlato ptico in postala Likovno delo meseca v Cankarjevem domu.
Diareja - Vrhunska družbeno politična satira v stripovskih pasicah. Diarejo je avtor ob nastanku označil kot opombe k uradni zgodovini Jugoslavije, ki so jo pisali drugi, opombe pa, kot vemo, zmotijo gladek tek besedila. Odkrite, pogosto cinične in vedno pronicljive domislice so navduševale od Triglava do Vardarja, s kančkom slabe vesti pa so se jim smejali tudi tisti, ki so jim bile bodice v prvi vrsti namenjene. Diareja, zaščitni znak slovenske stripovske kontinuitete, je za razliko od socialistične federativne republike Jugoslavije preživela, njene puščice pa zdaj v resda manjših količinah, a z enako mero vztrajnosti, že 23. leto zapored luknjajo slovensko prevzetnost in pristranost.
Ekstremni športi - Vabljeni v ekstremni svet gnusa in gravža, med nemarne dedce in ohole babure, flegmatične krave, godne pujske in male histerične pse, ki vedno nasrkajo. Pa med mozoljaste riti in dlake v nosu, gromozanske rilce in drobcene lulke, fekalije, smrklje, odhrklje in ostale izločke vseh vrst, barv, vonjav, okusov in agregatnih stanj. Opus, sestavljen iz povečini enostranskih stripovskih tabel brez besed, ki prosto pleza po robu dobrega okusa in je namenjen ljudem z razvitim smislom za humor in dobrim želodcem. V zadnjih osmih letih so Ekstremni športi poleg slovenskih osvojili še španska, francoska in hrvaška srca.
Francija - Obljubljena dežela za avtorje stripa. Tomaž jo je osvojil z Bosanskimi basnimi, Glisto na begu, Ekstremnimi športi in Evropo. Za francoski trg so nastale še tri epizode seriala Lomm (2002), dve epizodi iz serije Dekalog (Le Décalogue) s podnaslovoma Le Serment (2001) in dodatek Le XIème Commandement (2003), samostojni album Appoline (2009) in album Temps nouveaux, ki bo pod naslovom Novi časi pri Stripburgerju v kratkem izšel v tudi slovenščini.
Glista na begu - Grafično izjemna zgodba o simpatično antipatičnem malem prevarantu z vzdevkom Glista, ki se znajde v svetu velikih kriminalcev, sredi trgovine z orožjem, v navzkrižnem ognju med policaji in gangsterji, preživi pa po zaslugi svoje slabe karme. V Sloveniji objavljen samo na Mladininih stripovskih straneh, albumska premiera pri francoski založbi Glénat leta 1999.
Hrvaška - Pri renomirani hrvaški založbi Fibra so v prestižni trdi albumski vezavi izšla že tri Lavričeva dela: Bosanske basne, Glista u bijegu in trilogija Evropa. Bosanske basni so bile celo prvi album v novi Fibrini zbirki Orka, kolekciji samostojnih, celovitih stripovskih dosežkov z izrazitim avtorskim pečatom tako v grafičnem kot narativnem smislu. Lavrič je pri naših južnih sosedih zastopan tudi s prevodom Ekstremnih športov, Ratmana in Rdečega alarma, ki je bil objavljen stripovski reviji Q.
Izjave 10-letja - Zbirka iskric, neumnosti, modrih misli, prebliskov in čistokrvnih bedarij, ki jih je med letoma 1997 in 2007 izrekel ali zapisal cvet predstavnikov slovenskega javnega življenja s področja politike, športa in kulture, zbranih v zajetni Mladinini knjižni antologiji. Kako nesmrtne so nekatere izjave se zavemo šele, ko jih Tomaž ovekoveči v karikaturi.
Jugonostalgija - Vse, kar ste vedno želeli vedeti o tem znucanem pojmu, se skriva v Lavričevem serialu Evropa, surovi akcijski trilogiji o srbskem kriminalcu Žiletu, ki emigrira v Nemčijo, kjer začne počasi in na krut način odkrivati, da se v obljubljeni Evropi pod krinko blišča in demokracije skrivata beda, korupcija in životarjenje, ki sta sumljivo podobna razmeram v pokojni Jugoslaviji. Trilogija je v integralni verziji izšla pri hrvaški založbi Fibra, v Sloveniji pa je strip objavljala Mladina.
Klasiki - Urednik Lavrič in sourednica Katerina Mirovič sta lani predstavila 192-stransko in takorekoč v hipu razprodano slikovno knjigo Slovenski klasiki v stripu, v kateri je priobčen cvetober kratkih, enostranskih, večinoma satiričnih stripovskih upodobitev, ki so jih številni slovenski stripovski ustvarjalci posvetili slovenskim umetnikom, njihovim raznorodnim umetniškim opusom nacionalnega pomena ter nekaterim svojstvenim pojavom znotraj slovenske kulture. Stripovski projekt, ki je bil nagrajen tudi s priznanjem za najboljše oblikovanje naslovnice, je potekal v več ustvarjalnih sunkih, zaključil pa se je prav z omenjenim reprezentativnim stripovskim albumom, za katerega sta moči združila Mladina in Stripburger.
Lomm - Naslovni junak, potomec mutantskih bitij, nekakšnih križancev med ljudmi in zmaji, mora preživeti naravno selekcijo v nepopolni, pesimistični prihodnosti. Uvodna epizoda je v slovenščini izšla leta 2007 v reviji Strip Bumerang, na žalost ne v barvni, ampak sivo beli tehniki.
Moderna galerija - Tomaž Lavrič je drugi slovenski stripovski avtor po Prešernovem nagrajencu Kostji Gatniku, ki se bo z retrospektivo svojih del predstavil javnosti v elitnem kulturnem hramu. Otvoritev razstave z naslovom Tomaž Lavrič: Stripi bo v torek, 9. marca, na ogled pa bo vse do 6. junija. Kustos razstave je Igor Španjol.
Novi časi - Kratki stripovski rezi z močnim socialnim nabojem, zbirka kratkih zgodb o perečih družbenih boleznih, ki razjedajo samostojno Slovenijo in kazijo njeno brezmadežno podobo: od tajkunov in posledic turbo kapitalistične vneme, do razkroja moralnih vrednot, kriminala, rasizma, prostitucije, korupcije in mafijskih metod obračunavanja. Albumska izdaja, ki je leta 2001 izšla pri francoski založbi Glénat, 2003 pa v Italiji pri Magic Press, letos končno izide tudi v slovenščini.
Ogorevc, Blaž - Legendarni modrijan in samostojni ra-ziskovalec, prvi uvodničar Ekstremnih športov, ki je o avtorju teh simpatičnih svinjarij med drugim zapisal tole: »Glavni likovni štos pa se mi zdi njegova izjemna spretnost v karakterizaciji likov, včasih zgolj možičkov, drugič pa povsem konkretnih oseb. Medtem ko se večina drugih karikaturistov najpogosteje le preklemansko trudi, da bi bilo tisto, kar skracajo, vsaj prepoznavno, torej da bi se vedelo, kdo je bil model, in če jim to uspe, kar pridušeno cvilijo od samospoštovanja, Tomotu z nekaj elegantnimi in vedno zelo gotovimi vijugami uspe, da, denimo, znani parlamentarni važič kar seva od napuha, da so bebci pravi prototipi bebavosti, tam neki nedefinirani zamorci, grobijani ali farji jekleno čisti simboli predstav, ki jih gojimo v naših glavah o zamorskosti, nasilnosti in omlednem pridigarstvu, ali pa, da je v Tarzanu organsko in nevsiljivo združen tarzanovski imidž vseh dosedanjih filmskih Tarzanov.« Ni kaj dodati.
Psevdonimi - Tomaž Lavrič se je in se še vedno skriva pod številnimi umetniškimi imeni, med katerimi izstopajo TBC, Josip Visarjonovič, Ton Ton, morda pa tudi Malči Žovtar, Toto in Lovro Matič.
Rdeči alarm - Nostalgična pripoved o otrocih socializma, o zlatih časih ljubljanske scene zgodnjih osemdesetih let, ko je uporna generacija mladost prekrokala ob hladnih ženskah, mlačnem pivu in vrelih ritmih panka. Tok spomina se sproži, ko se na Tromostovju srečata Jure alias Krt, nekoč bobnar punk benda Rdeči alarm, zdaj pa vzoren mož in oče, ter Majk, nekoč zagrizen anarhist, pankrt, ludist in pevec Rdečega alarma, zdaj pa čistokrvni japi, borzni posrednik s porschejem, zlato uro, mobitelom - in plešo. Lavričeva avtobiografska stripovska uspešnica iz leta 1996, bržčas edini strip, ki ima tudi svoj soundtrack: zdaj že razpuščena postpankovska skupina Racija je svoj bliskoviti prvenec naslovila z enakim naslovom, v veliki meri pa so njihov glasbeni izraz inspirirali prav dogodki, ki jih mojstrsko naniza Lavričev strip. Pozor, strip Rdeči alarm se bo vrnil septembra, s svojimi tokrat še petnajst let starejšimi junaki, zato ostanite na liniji.
Sokol in golobica - Izvirno domače avtorsko delo, ki je silovito, ponosno in suvereno zarezalo v jedro nacionalne substance. Biografski roman v slikah. Napeta, romantična, čutna in poučna zgodba, ki vzplamti pod mogočnimi vršaci Triglavske stene, kjer usoda združi brhko mlado zdravnico Urško in klenega družbeno političnega delavca Janeza, je očarala milijone in postala najbolj poljuden ter najrazumljivejši literarno likovni presežek o zakulisnem dogajanju na prizorišču slovenske politične stvarnosti, ki jo na ideološki osnovi mobilizira tranzicijski kapital v spregi z neuravnoteženimi mediji ter udbomafijskim podzemljem.
Delo, ki skozi umetniško formo romana v stripu bralca dobrohotno nagovarja v jeziku tradicionalnih vrednot ter stremi k temu, da bi ga objektivno informiral, duhovno pregnetel ter utrdil v veri, da iskrena ljubezen premaga vse ovire. Menda najljubši strip Janeza Janše in Urške Bačovnik.
Štandeker, Ivo (1961-1992) - Mladinin novinar, stripofil, filmofil in urednik, ki je leta 1987 ustvaril trdo jedro in čvrste temelje sodobnega domačega stripovskega izraza. Poleg Tomaža Lavriča je k sodelovanju privabil še Zorana Smiljaniča, Gorazda Vahna, Grego Mastnaka, Dušana Kastelica in Iztoka Sitarja, ki je pred tremi leti spisal Zgodovino slovenskega stripa 1927-2007, v kateri med drugim navaja tudi domnevno preroški Štandekerjev vzklik: »Zakaj za vraga naj pišem o stripu, če v Sloveniji ni stripa?«
Tednik Mladina - Nizkonakladna tiskana publikacija levega političnega profila, ki jo že 22 let v likovnem smislu plemenitijo naslovnice, ilustracije in politične karikature Tomaža Lavriča.
Underground - Vsako mesto ima svoje podzemlje in Ljubljana tu ni nobena izjema. Zato pa je toliko bolj izjemen superjunak, ki prebiva v ljubljanskem podzemlju in sliši na ime - Ratman. Ratman je prvovrstna stripovska satira, ki je v samostojnem albumu izšla leta 1997, v njej pa nastopa specifičen slovenski superheroj, natančno tak, kakršnega si zaslužimo, ubada pa se s tipično slovenskimi nevšečnostmi: od pomanjkanja parkirnih mest, težav s kanalizacijo in »izginotja« takratnega župana Dimitrija Rupla, pa vse do razprtij glede Kidričevega spomenika, vsesplošnega onesnaževanja in kaljenja nočnega miru. Poleg tega pa gre tudi za edinstveno poslastico za ljubitelje stripa, saj so njegovi kratki in jedrnati podvigi zrisani kot posvetilo velikanom stripovske umetnosti, kot so Hugo Pratt, Moebius, Hermann, Frank Miller in Magnus, če omenimo le najbolj prominentne.
Vahen, Gorazd - Vrhunski slovenski ilustrator in poznavalec stripa, ki je z Lavričem sodeloval na odličnem znanstveno fantastičnem serialu Megaran, objavljenim leta 1990 v Mladini. Megaran zaradi drugih obveznosti obeh ustvarjalcev žal ni dobil priložnosti, da bi se razvil v resno stripovsko sago.
Zbirateljski izvodi - Stripi Tomaža Lavriča so priljubljena in iskana zbirateljska roba tudi onkraj slovenskih meja. Razen stripovskih albumov Slepo sonce, Sokol in golobica ter lanskoletnih Ekstremnih športov 1 in 2 so vse slovenske albumske izdaje Lavričevih stripov že dolgo razprodane. Če imate srečo, lahko nanje občasno naletite v Strip-Art-Nici Buch v Murglah, kjer so trenutno še na voljo Lavričevi hrvaški albumi in Strip Bumerang št. 13 z uvodno epizodo seriala Lomm.
Življenjepis - Tomaž Lavrič je rojen leta 1964 v Ljubljani, kjer tudi živi in riše. Ne nujno v tem vrstnem redu.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.