1. 4. 2010 | Mladina 13 | Ekonomija
Libija je za Slovenijo zanimiv trg
Uvozne potrebe libijskega gospodarstva in struktura slovenskih proizvodov so dokaj kompatibilne
Pahor med odpiranjem vrat za gospodarsko sodelovanje pri Gadafiju
© Bobo
Če EU in Libija ne bi dosegli sporazuma o odpravi prepovedi za izdajo vizumov, ki sta bili uvedeni zaradi spora med Libijo in Švico, bi Slovenija zaradi gospodarskih interesov libijskim državljanom po 5. aprilu začela izdajati vizume, ki bi veljali samo za Slovenijo. Zakaj je Libija tako pomembna za slovensko gospodarstvo, da bi se država pri izdaji vizumov odločila za izjemo?
Na ministrstvu za gospodarstvo so nam pojasnili, da Libija sodi po bruto domačem proizvodu (BDP) med pet najbogatejših afriških držav. S postopnim odpiranjem države proti Zahodu je postala zanimiva za tuje partnerje, ki jo »na novo odkrivajo«. »Slovenija pripisuje velik pomen krepitvi blagovne menjave in gospodarsko-političnih odnosov z Libijo. Trenutni obseg gospodarskega sodelovanja ne odraža dejanskega interesa slovenskega gospodarstva, ki si želi povečati prisotnost na libijskem trgu. Za Slovenijo je Libija potencialno izvozno tržišče, saj zaradi svojih naravnih danosti uvaža tako rekoč vse potrošniške in proizvodne dobrine. Uvozne potrebe libijskega gospodarstva in struktura slovenskih proizvodov so dokaj kompatibilne, tako da je smiselno iskati možnosti za izkoriščenje tega potenciala,« nam je pojasnila Alja Tihle z ministrstva za gospodarstvo.
Priložnosti za slovenska podjetja so po podatkih ministrstva za gospodarstvo predvsem na področju energetike, gradbeništva in gradbenega inženiringa, telekomunikacij, vozil, strojev in mehanskih naprav, rešitev za oskrbo s pitno vodo, farmacevtskih proizvodov in zdravstvenih pripomočkov, turizma, lesnopredelovalne industrije, živilskopredelovalne industrije (dobava hrane). Tuje naložbe Libija potrebuje za diverzifikacijo gospodarstva, ki je preveč odvisno od nafte in občutljivo na negotovosti na naftnem trgu, zato mora povečati tudi naložbe za povečanje proizvodne zmogljivosti nafte v naftnem sektorju.
»Slovenska podjetja, ki že poslujejo na libijskem trgu, nekatera še iz časov nekdanje SFRJ, poročajo o pozitivnih izkušnjah, zato si želijo tudi v prihodnje povečati sodelovanje z libijskimi podjetji. Libija za nove izvoznike ni enostaven trg, saj poslovanje libijskih podjetij sloni večinoma na obstoječih poslovnih vezeh, zato je za nov vstop na ta trg potrebno veliko energije, potrpežljivosti in odločnosti. Tu je ena izmed prednosti slovenskih podjetij, ki so na tem trgu že delovala še v okviru nekdanje SFRJ in imajo v Libiji tudi dobre reference. Poleg poslovnih vezi je v nekaterih panogah, predvsem pri infrastrukturnih projektih, potrebna tudi pomoč državnih oblasti. Ob obisku predsednika vlade s poslovno delegacijo so navezali stike tudi na tej ravni,« razlaga Alja Tihle.
Nezanemarljivo je po njenih besedah tudi, da ima Libija na voljo 45 milijard dolarjev za infrastrukturne projekte znotraj države, v izvedbo katerih bi se lahko vključila tudi slovenska podjetja. Med drugim načrtuje številne infrastrukturne projekte na področju cestnih povezav, pa tudi gradnjo novih letališč. »Ob tem bi še omenili, da smo skupaj z drugimi slovenskimi institucijami preverjali potencialni interes za sodelovanje z Libijo in ugotovili, da so slovenska podjetja zelo zainteresirana za takšno sodelovanje,« nam je sporočila Tihletova.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.