1. 4. 2010 | Mladina 13
Dosmrtni zapor, prvič
Leto po uveljavitvi novega kazenskega zakonika je tožilec prvič zahteval kazen dosmrtnega zapora
Nekdanji minister Lovro Šturm med obiskom zapora
© Igor Škafar
Pred dnevi se je na prvi stopnji končalo sojenje Kristini Mislej, na njem pa je tožilec zahteval kazen dosmrtnega zapora. Mislejeva je bila obsojena na 20 let zapora, pristojno koprsko tožilstvo pa se je že pritožilo in bo ponovno zahtevalo dosmrtni zapor.
Ni šlo za sojenje za genocid ali kako drugo kaznivo dejanje zoper človečnost. Ko je namreč pravosodno ministrstvo v času Janševe vlade pripravljalo novi kazenski zakonik, je uvedbo nove najvišje kazni v slovenski pravni red pravosodni minister dr. Lovro Šturm zagovarjal s temi besedami: »Uvedba dosmrtne kazni pomeni uskladitev slovenske kazenske zakonodaje z določbami rimskega statuta mednarodnega kazenskega sodišča, katerega podpisnica je Slovenija.« Da omenjeni statut od držav podpisnic tega v resnici ne zahteva, je kmalu zatem priznala celo vlada, ko je zakonik poslala v državni zbor in je bilo že prepozno za spremembe: »Implementacija kazni dosmrtnega zapora sicer ni obveznost države, pomeni pa korekten odnos do mednarodne pogodbe.« Posredno je tudi Šturm sam priznal, da je bil rimski statut zlorabljen za uvedbo dosmrtnega zapora. Novi kazenski zakonik te nove najvišje kazni ni uvedel samo za najhujša dejanja zoper človečnost, o katerih govori rimski statut, pač pa tudi za storitev dveh ali več kaznivih dejanj, za katera je predvidena 30-letna zaporna kazen. Samo dobro leto po uveljavitvi novega kazenskega zakonika je tožilstvo torej prvič zahtevalo dosmrtni zapor. Slovenija je od osamosvojitve ohranila razmeroma nizko stopnjo kriminalitete in dobro notranjo varnostno situacijo brez tako visoke kazni.
Prava »vrednost« uvedbe kazni dosmrtnega zapora pa se skriva v relativnem povišanju vseh zapornih kazni. Zaradi tega se bodo namreč za enaka kazniva dejanja izrekale višje zaporne kazni kot doslej. Prej je moral obsojenec na 30-letno zaporno kazen po zakonu odsedeti dobrih 22 let, zdaj jih mora najmanj 25. Ali kot je že ob sprejetju novega zakonika opozarjal dr. Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani: »Praktični vidik je tak, da če vpeljete namesto najvišje kazni 20 let zapora 30-letno, bo sodnik, ki je prej izrekel sedemletno kazen, zdaj za isto dejanje izrekel osem- ali devetletno kazen. Če vpeljete še dosmrtni zapor, bo namesto devetletne zaporne kazni potem izrekel 12-letno ali še višjo. Kazni se tako začnejo izrekati v zgornji meji razpona in avtomatično se kaznovalna politika zaostruje.«
Uvedba kazni dosmrtnega zapora pa je poleg tega prvi pogoj in hkrati zadnji korak pred uvedbo smrtne kazni.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.