Razvitejši sežigajo

Termična obdelava je nujen korak pri zmanjševanju količine odloženih odpadkov, tudi v Sloveniji

V Sloveniji na leto proizvedemo približno 920 tisoč ton komunalnih odpadkov oziroma približno 450 kilogramov na prebivalca. Po deležu recikliranih komunalnih odpadkov smo bili v letu 2008 celo nad povprečjem Evropske unije - reciklirali smo 31 odstotkov komunalnih odpadkov. A na odlagališčih je po podatkih Eurostata še vedno končalo 66 odstotkov vseh komunalnih odpadkov. Za primerjavo - v Nemčiji in na Nizozemskem so na odlagališča odpeljali le en odstotek odpadkov. Zakaj razlika? Predvsem zato, ker pri nas leta 2008 sploh še nismo izvajali termične obdelave odpadkov - torej njihovega sežiga. Od leta 2008 se sicer na tem področju tudi pri nas zadeve premikajo. V Celju so lani odprli toplarno, ki ji za gorivo služijo odpadki, ki ostanejo po obdelavi v njihovem regijskem centru za ravnanje z odpadki. V zagorski cementarni Lafarge Cement so prav tako lani, kljub hudemu nasprotovanju lokalne skupnosti, pridobili okoljsko dovoljenje za uporabo alternativnih goriv v proizvodnji. Fosilnim gorivom tako lahko dodajajo tudi na primer odpadne gume. Vendar pa obdelava odpadkov v teh dveh obratih še vedno pomeni le majhen delež med vsemi ustvarjenimi komunalnimi odpadki, ki bi bili primerni za termično obdelavo. Na Danskem, ki velja za verjetno okoljsko najbolj napredno državo v EU, sežgejo kar 54 odstotkov vseh ustvarjenih komunalnih odpadkov. Na Švedskem, prav tako okoljsko zelo zavedni državi, je ta delež 49-odstoten. Sledijo Nizozemska (39 %), Belgija (36 %), Luksemburg (36 %) ... Korelacija med razvitostjo države in deležem termično obdelanih komunalnih odpadkov je jasna.
Vlada v operativnem programu odstranjevanja odpadkov iz leta 2008 priznava, da »Slovenija dolgoročno ne bo mogla izpolnjevati postavljenih okoljskih ciljev glede ravnanja z odpadki brez termične obdelave«. Poleg celjske sežigalnice, ki trenutno še vedno poskusno obratuje, naj bi v Sloveniji v prihodnjih letih dobili še dve sežigalnici odpadkov, eno v Ljubljani in eno v Mariboru. »Tak objekt je mogoče graditi samo ob visoki energetski izrabi in to omogoča samo soproizvodnja toplote in elektrike. Tak objekt je lahko samo v velikem mestu,« pojasnjuje v. d. direktorja direktorata za javne službe in investicije na ministrstvu za okolje Bojan Dejak. Ko govorimo o sežigalnicah, je treba namreč povedati, da pri njih ne gre več zgolj za odstranjevanje oziroma zmanjševanje količine odpadkov, temveč tudi za njihovo energetsko izkoriščanje, sosežig. Sodobne sežigalnice so pravzaprav toplarne in elektrarne, ki namesto fosilnih goriv za svoje gorivo uporabljajo odpadke. Na Danskem so leta 1997 prenehali odlagati vse odpadke, ki bi bili primerni za sežig. Deset let pozneje, leta 2007, so v 29 sežigalnicah obdelali kar 3,7 milijona ton odpadkov. Odpadki so pomenili 20 odstotkov vse proizvedene toplote in 4,5 odstotka proizvedene električne energije. To je sežiganje odpadkov naredilo tudi mnogo bolj stroškovno učinkovito, saj prihodki od prodaje toplote in elektrike pokrivajo približno 70 odstotkov stroškov obratovanja sežigalnic.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči