Pustova zapuščina

V začetku aprila je Javni zavod Kobilarne Lipica sporazumno, v dogovoru z novim vodstvom, zapustil nekdanji direktor Matjaž Pust. Slednji je od 2. novembra do pred kratkim opravljal nalogo pomočnika novega direktorja Tomija Rumpfa, odpoved delovnega razmerja, sklenjeno za nedoločen čas, pa je predlagal sam. Tako je odšel človek, čigar vodenje je bilo prežeto s številnimi nepravilnostmi in aferami, ki so v nekaj letih dodobra okrnile ugled Kobilarne Lipica.
Začelo se je leta 2006 z načrti o širitvi igrišča za golf na območje kulturnega spomenika Lipice, za kar si je poleg Pusta vidno prizadeval še takratni predsednik sveta zavoda Miha Brejc iz stranke SDS. Ker je javni uslužbenec kobilarne Etbin Tavčar temu ostro nasprotoval, je bil ob službo, a se je pozneje izkazalo, da je bila izredna odpoved brez pravne podlage, saj je imela napačen pravni pouk. Ker je Tavčar naprej obveščal javnost o aferah v kobilarni, je Pust prek pooblaščenega odvetnika Francija Matoza zoper njega vložil dve odškodninski tožbi; z drugo mu je nameraval tudi sodno prepovedati nadaljnje izjave za medije.
Ena večjih afer, ki jih je razkril Tavčar, je bilo cepljenje lipicancev s prepovedanim hormonskim sredstvom improvac, kar je zagrešil in nato s Pustovo pomočjo poskušal prikriti Marko Marc, strokovni vodja kobilarne. Interna zapisnika strokovnega sveta kobilarne dokazujeta, da je nekdanji direktor zapustil cel kup zagat, s katerimi se mora zdaj ukvarjati novo vodstvo: porazno finančno stanje v podjetju Lipica Turizem, d. o. o., odtujeni sistemski podatki, okrnjen mednarodni ugled, mednarodne ocene konj, ki jih je samovoljno spreminjal Marc, itd. A kljub vsemu ni videti, da bo Pust za vse afere, nepravilnosti in porazno finančno stanje v kobilarni odgovarjal. Nasprotno. Iz kobilarne je odšel z odpravnino v višini štirih mesečnih dohodkov.

Milijonska izguba

Med prednostne naloge novega vodstva sodi sanacija finančnega stanja v Lipici Turizem, d. o. o. Gre za podjetje, ki ga je kot gospodarsko družbo znotraj javnega zavoda leta 2007 ustanovil Pust z utemeljitvijo, da bo ločitev dejavnosti na javni in gospodarski del izboljšala finančni položaj. Pust, ki je prevzel vodenje družbe, je takrat za Delo pojasnil, da bo ta prvo leto »zabeležila izgubo, že po dveh letih pa naj bi bilo poslovanje pozitivno, tako da bo z dobičkom finančno pomagala pri delovanju javnega dela kobilarne«.
A Pustove napovedi se niso uresničile. Skupna izguba družbe v letih 2008 in 2009 znaša skoraj milijon evrov (natanko 994.183 evrov). V kobilarni so nam pojasnili: »Na podlagi temeljitega pregleda celotnega stanja je vodstvo ugotovilo, da je gospodarska družba insolventna in dolgoročno kapitalsko neustrezna ... Trenutno smo v Kobilarni Lipica in Lipica Turizem, d. o. o., v fazi dokapitalizacije družbe, katere način in višino mora potrditi še vlada.« Več glede same izgube nam niso pojasnili, saj še niso dobili revizijskega poročila. Skop z besedami pa je bil tudi novi direktor kobilarne Rumpf, ki je dejal le, da so v Lipici Turizmu očitno »poslovali tako, da so porabili več, kot so v resnici zaslužili«.
Na prvi pogled je zato nekoliko pomenljivo, da je Pust ostal v kobilarni do začetka aprila kot pomočnik direktorja na področju investicij. A zadeve niso tako preproste. »Pust je imel sklenjeno pogodbo za nedoločen čas, in kakorkoli smo mi to pogodbo obračali, smo bili dolžni z njim, potem ko je nehal biti direktor, skleniti novo delovno razmerje na podobnem delovnem mestu. Edino, ki je bilo prosto in ustrezalo njegovi izobrazbi, je bilo mesto pomočnika za investicije,« pojasnjuje Rumpf.
Pust je bil sicer leta 2006 imenovan za direktorja za samo en mandat in je šele potem s svetom, ki ga je vodil Brejc, sklenil pogodbo za nedoločen čas. To samo po sebi sicer ne bi bilo sporno, če ne bi bilo v nasprotju s sklepom vlade o organizaciji in delu javnega zavoda kobilarne. Tam je namreč zapisano: »Mandat direktorja traja 4 leta in je lahko po poteku te dobe ponovno imenovan.« Rumpf nam je sicer potrdil, da je Pust omenjeno pogodbo sklenil s svetom zavoda, a kaj več ni bil pripravljen povedati. Na naše vprašanje, ali je tudi sam zaposlen za nedoločen čas, pa je odvrnil: »Ne. Delujemo po veljavnih predpisih.«

Odtujeni sistemski podatki

Še ena izmed stvari, s katerimi se mora ukvarjati novo vodstvo, je povrnitev odtujenih sistemskih podatkov. Ko je Marko Marc februarja lani odstopil s položaja strokovnega vodje, je s seboj odnesel Rejski informacijski sistem in Mednarodni register lipicancev. Gre za registrski sistem populacije lipicancev pri nas in v tujini. Po naših informacijah naj bi Marc od kobilarne celo zahteval, da mora slednja sistem od njega odkupiti, in sicer za več deset tisoč evrov.
Zapisnik februarske 6. seje strokovnega sveta kobilarne priča, da je povrnitev sistemskih podatkov ena od prioritet novega vodstva. Iz njega je razvidno, da je bila ustanovljena komisija z namenom, da se sestane z Marcem in se dogovori za povrnitev podatkov. A Marc na ta sestanek ni prišel. V zapisniku piše: »Komisija je glede na ugotovitve izrekla sklep, da je dr. Marko Marc dolžan predati sistem brez kakršnihkoli omejitev s podpisano izjavo, da s podatki ne razpolaga več in da tega ne bo več prodajal naprej. Rok za izvedbo teh sklepov te komisije je bil en teden. Sklep ni bil realiziran. Kobilarna Lipica danes sistema in podatkov, zaradi pisne prepovedi dr. Marka Marca s strani pooblaščenega odvetnika Boštjana Penka, ne uporablja«, pa čeprav »je bil sistem razvit v Kobilarni Lipica in z denarjem Kobilarne Lipica.«
Član strokovnega sveta Klemen Potočnik je na omenjenem sestanku opozoril, da je »vrednost podatkov zelo velika« in da so se ti »v program že vnašali, sedaj se bodo morali ponovno v ta sistem, ki ga Kobilarna uporablja danes. To je izmerljiva gospodarska škoda. Glavni problem je, da je dr. Marko Marc prepovedal Kobilarni Lipica uporabo lastnih podatkov. Še več, podatke je odnesel s sabo, kar je zrelo za kazenski pregon«.
Vendar iz sklepov zapisnika ni vidno, da bodo proti Marcu sproženi kakšni pravni postopki, in tudi naša vprašanja vodstvu kobilarne v zvezi s tem so ostala brez odgovorov.

Okrnjeni ugled

V zadnjih dveh letih je bil ugled kobilarne ne le doma, temveč predvsem v tujini zelo oškodovan. Znano je, da je prejšnje vodstvo za to krivilo medije in Etbina Tavčarja. To je bilo še posebej očitno ob izbruhu škandala Improvac, ko sta predvsem Marc in Pust trdila, da gre za medijsko napihnjeno afero, ki jo Tavčar izkorišča za nekakšno obračunavanje z Lipico. A je kmalu prišlo na dan, da je prav takratno vodstvo kobilarne bistveno pripomoglo k mednarodni degradaciji ugleda, saj je samo vršilo pritiske na partnerje v tujini. Tako so od direktorja avstrijske kobilarne Piber Maxa Dobretsbergerja zahtevali, naj prekliče izjave v slovenskih medijih, da v Lipici res uporabljajo improvac. Vodjo raziskovalnega oddelka za reprodukcijo pri švicarski državni kobilarni Avenches Dominica Burgerja pa so prosili, naj kobilarni skrivaj dostavi dodatne količine improvaca, s čimer bi se ''dokazalo'', da konji niso bili cepljeni.
Zaradi vseh potez je bil omajan ugled Lipice v Mednarodni federaciji lipicancev (LIF). »Člani strokovnega sveta so mnenja, da je zaradi postopkov preteklega vodstva šel razvoj dogodkov za kobilarno zelo negativno. Kobilarna svoje pozicije znotraj LIF ni obvarovala, ampak jo je s svojim ravnanjem degradirala. Svojo vlogo je degradirala do te mere, da ima v LIF, v tem trenutku, Kobilarna Piber oz. Avstrija neomejeno kontrolo. Avstrija ima predsednika LIF, ima generalnega sekretarja LIF, ima predsednika rejske komisije, v vseh organih ima svoje člane,« piše v zapisniku.
Rumpf na to odgovarja, da je bil nedavno na obisku pri tujih partnerjih in da sam ni imel občutka, da ne bi kot direktor kobilarne užival njihovega spoštovanja, prav tako je navedel, da mednarodni mediji zelo naklonjeno poročajo o Lipici. Zdi se mu, da le v Sloveniji »neka skupina ljudi želi ustvariti negativni imidž«.
Ni najbolj jasno, na koga je mislil Rumf. Lipica se je namreč v zadnjih letih sama zapletla v kup nepravilnosti. Zgolj še en primer: leta 2007 je kobilarno obiskala mednarodna komisija za ocenjevanje konj, ki naj bi na podlagi teh ocen poenotila kriterije za vse lipicance na mednarodni ravni. Marc je nato te ocene samovoljno popravljal. Kako resen je bil njegov poseg, potrjuje zapisnik 5. seje strokovnega sveta kobilarne iz lanskega aprila. »Ocene je spreminjal prejšnji strokovni vodja dr. Marko Marc, in sicer pri vseh živalih, starejših od letnika 2004. Tem živalim so se ocene v povprečju dvignile za pet točk navzgor in so bile tako razvrščene za en ali dva kakovostna razreda višje. Tako so neplemenske kobile po korekcijah postale plemenske ... Kot take so se tudi prodajale. Kupcev teh živali se do sedaj o teh ugotovitvah ni obveščalo.« Kupci pa so bili tudi iz tujine. Novo vodstvo je imenovalo posebno komisijo z namenom, da te ocene popravi nazaj in da se o ugotovitvah obvestijo kupci. O tem je Kobilarna Lipica obvestila tudi Kmetijsko inšpekcijo, ki je nedavno opravila širši nadzor v kobilarni in ugotovila še celo vrsto drugih nepravilnosti v izvajanju rejskega programa, ki jih zdaj odpravlja zdajšnje vodstvo. »Začeli smo recimo opravljati test delovnih sposobnosti, ki se prej 10 let ni izvajal,« je poudaril Rumpf.
V Kobilarni Lipica danes poudarjajo, da so zazrti v prihodnost, še posebej v letu 2010, ko kobilarna praznuje svojo 430-letnico. Njihov namen je »znova pozicionirati Lipico, kamor sodi. Na sam vrh strokovnosti konjereje in na vrh priljubljenosti turističnih destinacij«. Pogrevanje starih tem, kot temu pravijo, jim zato ni všeč. Rumpf je bil zelo jasen: »Nisem tu, da bi preganjal čarovnice, da bi preganjal Pusta, Marca in ostale, ki so bili pred mano. Trudim se, da ohranim ugled Kobilarne, da ta negativni imidž, ki se želi ustvariti v Sloveniji zaradi takšnih ali drugačnih zdrah, čim bolj odmaknem od dejanskega stanja v Lipici. Trudim se, da delam v korist Lipice, ki mora biti v ponos vsem Slovencem.«
Povsem razumljivo je, da si v kobilarni želijo obrniti nov list, a ta novi list ne bo čist, dokler se ne razrešijo vse pretekle nepravilnosti in proti odgovornim sprožijo ustrezni postopki. Kobilarna Lipica je namreč javni zavod, financiran od vlade in vseh državljanov.
Pri brskanju po Pustovi zapuščini torej ne gre za namerno ustvarjanje negativnega imidža, ampak za iskanje odgovornosti tistih, ki so Lipico pripeljali v slab položaj.
Breme objektivne odgovornosti seveda leži tudi na plečih Mihe Brejca, ki je ves ta čas predsedoval svetu zavoda kobilarne. Brejc je maja 2006 na dnevu lipicanca ponosno dejal, da bi morala biti lipiška kobilarna, kot rojstni kraj lipicanca, najboljša in najuglednejša svetovna kobilarna te avtohtone pasme konj. »Lipicanec je postal slovenski nacionalni simbol, zato je naša dolžnost, da zagotovimo najboljše pogoje za njegovo vzrejo.« Brejc se ni motil, to je bila njihova dolžnost, a opravili so jo zelo slabo.