15. 4. 2010 | Mladina 15
Slovenija 2.0?
Slovenija - druga Silicijeva dolina, smela pobuda za spodbujanje nove ekonomije
Nov izum iz Silicijeve doline - Ipad
© Petra Peterka
Slovenija - druga Silicijeva dolina. To je zamisel, ki se zadnje tedne vse pogosteje pojavlja v za zdaj še ozkih znanstvenih, podjetniških in državnih krogih. Že marca jo je mimogrede omenil premier Borut Pahor, prejšnji teden pa je dobila bolj uradno podobo. Na seji Sveta za znanost in tehnologijo (SZT) jo je predstavil eden od pobudnikov projekta, dr. Marko Jaklič z ljubljanske Ekonomske fakultete, sicer tudi predsednik SZT.
Cilj pobude s sloganom »Slovenia - Innovation heaven«, ki jo je Jaklič oblikoval skupaj z Andrejem Nabergojem, mladim podjetnikom, ki deluje v Silicijevi dolini v ZDA (sicer je tudi predsednik »zloglasnega« združenja YES), je v Slovenijo pripeljati nekaj sto novih mednarodnih tehnoloških podjetij, ki bi jih ob simbolični soudeležbi države financirali vodilni svetovni skladi tveganega kapitala. Po mnenju pobudnikov velika slovenska podjetja dolgoročno ne morejo več zagotavljati razvoja gospodarstva in zaposlenosti. »Gre tudi za to, da prek tega projekta rešujemo problem staranja Slovenije. Morali bomo pripeljati ljudi od drugod, ključno pa je, da privabimo take, ki so sposobni ustvarjati visoko dodano vrednost, tu živeti in seveda tudi plačevati davke,« pravi dr. Jaklič. Slovenija naj bi postala nekakšno vozlišče inovativnosti med Zahodom in Vzhodom.
Premier Borut Pahor naj bi bil med najbolj navdušenimi in zagretimi za pobudo. Jaklič poudarja, da je treba najprej preveriti sposobnost Slovenije za izvedbo takega projekta, sposobnost horizontalnega sodelovanja med posameznimi pristojnimi ministrstvi in službami. »Vlado sem pozval, naj v nekaj mesecih preveri, kaj smo sploh sposobni narediti v tej smeri. V tem času bi morali ugotoviti, ali tisto, kar smo sposobni narediti, res lahko nosi znamko 'innovation heaven'.«
In če ugotovimo, da smo tega sposobni, kaj sledi? Po besedah Andreja Nabergoja so ključna tri področja. Na regulatornem je treba zagotoviti primerne davčne spodbude, prilagoditi delovno in avtorsko zakonodajo ter vzpostaviti ustrezno migracijsko politiko, ki bi prebivalcem vzhodnih držav omogočala lažje priseljevanje. Potem sta tu še ustrezna sposobnost povezovanja z globalnimi kapitalskimi, tehnološkimi in izobraževalnimi središči ter ustrezna motivacija za prihod v Slovenijo v smislu urejenega in varnega okolja ter motiviranosti ljudi. »Država mora predvsem izpolniti prvi pogoj, za druga dva je že poskrbljeno,« pravi Nabergoj. »Edini način, da se to res izpelje, je v obliki javno-zasebnega partnerstva, saj moramo delati usklajeno in razumeti perspektive obeh, javnega in zasebnega sektorja. V Evropi obstaja inovacijska vrzel in nekdo jo bo moral zapolniti.«
Kakšne pa so po njegovem dejanske možnosti, da projekt uspe? »Možnosti so majhne, vendar so. Če projekt deloma uspe in recimo v Slovenijo sto najboljših podjetnikov in tehnologov iz vse Evrope vsako leto prenese svojo intelektualno lastnino in ustanovi podjetje, bo kapital zagotovo sledil. Vse pa se začne pri podjetnikih.« Po mnenju dr. Jakliča bi bilo za prihodnost naše države ključno, da nam uspe. »Če v desetih letih tega inovativnega preboja kot družba ne bomo naredili, bomo v starosti bolj tenko piskali.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.