15. 4. 2010 | Mladina 15
Veliki brat za slovenske železnice
Prihaja Hartmut Mehdorn, »odličen menedžer, ki ve, kaj hoče«
Več kot 30 milijonov lanske izgube, več kot 300 milijonov dolga iz prejšnjih let. Kdo še lahko pomaga Slovenskim železnicam? Odgovor Boruta Pahorja, ki se je zadnje mesece osebno zavzel za rešitev, je Hartmut Mehdorn, znani dolgoletni menedžer, ki je v letih med 1999 in 2009 pomagal iz krize nemškim železnicam. Lansko leto so tako Deutsche Bahnen (DB) končale s kar 830 milijoni evrov čistega dobička, predlansko celo z 1,3 milijarde.
Pahor se je z Mehdornom že sestal in očitno je dogovor na poti. Vlada je že »odslovila« družbo AT Kearney, ki jo je na javnem razpisu za sanacijo Slovenskih železnic, za nagrado 1,2 milijona evrov, izbral prometni minister Patrick Vlačič. Za 7300 evrov bruto osnovne plače, kolikor je dobi sedanji generalni direktor železnic Goran Brankovič, Mehdorn verjetno ne bo prišel v Slovenijo. Po nekaterih podatkih naj bi na mesec kot prokurist zaslužil okrog 50 tisoč evrov.
A to niti ni tako pomembno, če bodo železnice nazadnje leto končale z milijonskimi dobički. Kot je povedal Michael Klein, predstavnik največjega sindikata Transnet, je Mehdorn »odličen menedžer, ki ve, kaj hoče, in to tudi doseže,« pri čemer ga ne ustavijo niti največje ovire. Celo zakonske ne. Kariero pri DB je namreč končal zaradi neupravičenega nadzora nad elektronskimi komunikacijami zaposlenih. Sestavil je sistem, s katerim je nadziral več kot 100 tisoč elektronskih naslovov. Nadzor nad elektronsko pošto so domnevno uvedli zaradi boja proti korupciji pri investicijah, a so pri tem hoteli opraviti tudi z zunanjimi kritiki, ki so se opirali na spletne informacije. Kleinu zato ni žal, da je odšel.
No, tudi če si bo Mehdorn v Sloveniji privoščil kaj podobnega, zaradi tega, »ruplovskega« prestopka prav gotovo ne bo odletel. Ima pa Meh-dornova fenomenalna zgodba o uspehu nemških železnic še drugo, senčno plat, zaradi katere ga je leta 2008 ovadilo več uglednih nemških profesorjev in prometnih strokovnjakov. Mehdorn je nemške železnice prevzel zaradi privatizacije in zato uvedel izredno obsežen varčevalni program. Posledica varčevalnega programa so bile nesreče nemških hitrih vlakov.
Najbolj znana je bila nesreča na postaji v Kölnu, ki pa bi se lahko zgodila tudi pri hitrosti 300 kilometrov na uro. Nemška agencija za železniški promet je kasneje ugotovila, da so bile osi vlakov, ključen element varnosti, prav zaradi varčevanja izredno površno pregledane. Tako je res, kot je dejal Pahor v parlamentu, da je Mehdorn eden izmed »desetih najbolj osovraženih in najboljših menedžerjev na svetu«. Ljubezen in sovraštvo sta očitno odvisna od perspektive. Če boste delničar, ga boste ljubili, manj pa bo vaše srce zanj ogreto, ko se boste vozili z vlakom.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.