22. 4. 2010 | Mladina 16 | Politika
Novi gospodarji
Skupina BRIK in preoblikovanje svetovne ureditve
Nič ne ponazarja bolje tektonskih geopolitičnih sprememb, ki so se zgodile v tem desetletju, kot vzpon tako imenovane skupine BRIK nasproti klubu najrazvitejših držav G7. Po navajanju britanskega BBC je bil prvi, ki je skoval akronim BRIK, Jim O'Neill, sicer glavni ekonomist pri ameriški banki Goldman Sachs. Že leta 2001 je trdil, da bo rast gospodarstev Brazilije, Rusije, Indije, predvsem pa Kitajske v tem desetletju močno vplivala na geoekonomske spremembe v svetu, in ugotovil, da se bodo temu morale prilagoditi vodilne organizacije, ki oblikujejo globalno politiko. Bržkone je imel v mislih predvsem Svetovno banko ter Mednarodni denarni sklad (MDS) in prav zahtevo po preoblikovanju teh dveh ustanov je zdaj tudi največkrat slišati iz ust voditeljev BRIK.
Lepo po vrsti. Tempo kapitalistične globalizacije sveta je ob prehodu v 21. stoletje narekovala skupina najrazvitejših držav: Francije, Italije, Nemčije, Kanade, Velike Britanije, ZDA in Japonske, zbranih v klubu G7 (oziroma G8 po formuli G7 plus Rusija). Svetovna gospodarska recesija je te najrazvitejše države pahnila na kolena. Nekatere od njih se še niso postavile na noge in se tudi še nekaj časa ne bodo. Poleg tega so ZDA, ta lokomotiva kluba G7, finančno izčrpane zaradi vojn v Iraku ter Afganistanu, ki ju pokrivajo tako, da si denar sposojajo od Kitajske.
Na drugi strani imamo vzpon skupine BRIK. V zadnjih letih je njihov razvoj pomenil več kot 50 odstotkov svetovne gospodarske rasti. Edina članica te skupine, ki je v prejšnjem letu doživela gospodarski padec, je Rusija; njeno gospodarstvo se je skrčilo za osem odstotkov. Vendar to ni bila le posledica recesije, temveč tudi padca cene nafte na globalnem trgu. Čeprav nekateri analitiki zaradi tega problematizirajo status Rusije v BRIK, češ da ni upravičila svojega položaja v skupini, je dejstvo, da njeno gospodarstvo hitro okreva. Po napovedih MDS bo Rusija letos že zabeležila 3,6-odstotno gospodarsko rast. Njen položaj v BRIK je pomemben tudi z vidika vzajemnega gospodarskega sodelovanja, na katerega stavi skupina. Rusija in Brazilija sta namreč izjemno bogati s surovinami, Indija in Kitajska pa najbolj poseljeni državi na svetu z za zdaj še brezmejnim trgom.
Prejšnji teden so najvišji voditelji članic skupine BRIK zasedali v Braziliji in podpisali številne gospodarske sporazume, ki bodo pripomogli k nadaljnjemu razvoju gospodarske rasti skupine. Z utrjevanjem ekonomske moči pa seveda neizpodbitno prihajajo na dan tudi (geo)politične zahteve. Voditelji BRIK so ponovno izpostavili, da trenutna svetovna ureditev, kar zadeva Svetovno banko in MDS, ni pravična (do njihovih držav). Že lani so na sestanku v ruskem Jekaterinburgu članice skupine napovedale ogromna finančna vlaganja v MDS, da bi okrepile svoj vpliv znotraj te ustanove. Njihova glavna zahteva je, da MDS začne poslovati tudi v drugih valutah in ne le v dolarjih. Konkretno predlagajo vzpostavitev nadnacionalne valute v obliki papirnatih obveznic, ki bi jih izdajal MDS. S tem se poskušajo osvoboditi primata dolarja, prek katerega ZDA ohranjajo svojo vodilno vlogo v svetu. Kot opozarjajo voditelji BRIK, je ameriški hegemoniji treba narediti konec. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je bil v zvezi s tem že lani zelo jasen, ko je izrazil naslednjo kritiko ZDA: »Ta umetno vzdrževani unipolarni sistem temelji na enem samem velikem središču porabe, ki ga financira naraščajoči primanjkljaj, na eni sami nekdaj močni rezervni valuti in na enem samem dominantnem sistemu določanja dobi-čkov in tveganj.« Njegov brazilski kolega Lula da Silva je prejšnji teden to retoriko le še stopnjeval, ko je glede nujnosti preoblikovanja Svetovne banke in MDS povedal: »Nismo postali vlagatelji v te ustanove zato, da bi stvari ostale takšne, kot so. Zahtevamo temeljite reforme, ki bodo državam v razvoju omogočile, da si same ustvarjajo svojo prihodnost.« Temu pritrjujejo številni geoekonomski strokovnjaki, med njimi tudi O'Neill, ki poudarja tudi to, da je trenutno največja pomanjkljivost G7 prav to, da v svojih vrstah nimajo skupine BRIK.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.