22. 4. 2010 | Mladina 16
Vikend za zdravljenje homoseksualnosti
Objavljeno pričevanje novinarja pod krinko
Naslovnica elektronske različice članka o kampu za spreobračanje
Med razpravo o družinskem zakoniku se je zvrstilo kar nekaj nestrpnih opazk o homoseksualcih in njihovih pravicah. Ena najbolj anahronističnih je bila zagotovo trditev Franceta Cukjatija, da je homoseksualnost ozdravljiva oziroma da z leti celo zbledi. V ZDA se zdravljenja homoseksualnosti različne krščanske ločine lotevajo na precej bizarne načine. O kampih, v katerih naj bi s posebnimi metodami spreobračali geje, da bi jih spet privlačile ženske, je uradno znanega bolj malo, saj se vsi udeleženci takšnega zdravljenja zavežejo k molčečnosti, so pa v javnost le pricurljali nekateri podatki.
Aprila letos je doživljanje takšnega spreobračanja opisal Ted Cox, ki se je »potovanja v svet moškosti« udeležil v ZDA pod krinko. Sicer je heteroseksualec, ki je pred desetimi leti zapustil mormonsko cerkev, njegovo zdravljenje pa je potekalo en konec tedna. V gozdu.
Cox v članku My Journey Into Manhood: Undercover at a Gay Conversion Camp opisuje, da so se s skupino moških različnih starosti, vsi so bili seveda globoko verni, večina od njih tudi poročena in z otroki, odpravili v gozd, kjer so z različnimi metodami razčiščevali notranje razloge, ki naj bi jih bili pripeljali do homoseksualnosti. Metode vključujejo igranje prizorov iz otroštva, večinoma tistih, kjer se je oče izkazal za nasilnega ali pretirano ljubečega, pretepanje s terapevti (ki to niso; nobeden izmed vodij kampa nima primerne izobrazbe za kakršnokoli terapijo), s katerim naj bi iz spominov izbrisali sporne dogodke, ki so privedli v homoseksualnost. Organizatorji takšnih kampov namreč menijo, da se nihče ne rodi homoseksualec, ampak to postane zaradi napačne vzgoje. Njihov glavni argument je, da bog ne ustvarja homoseksualcev.
Coxova izpoved se začne takole: »Ne spomnim se, kdaj točno sem začutil njegovo erekcijo na svojem hrbtu. Morda je bilo med tem, ko mi je na uho šepetal, da sem bil včasih zlat otrok, ali pa med tem, ko so drugi udeleženci začeli peti.« Velik del terapije sestavljajo skupinski objemi, nekateri tudi nekoliko preveč intimni. Eno noč naj bi sostanovalci v eni izmed barak, kjer so bivali tisti konec tedna, vso noč preživeli v skupinskem objemu.
Za mnenje o Coxovi izpovedi smo vprašali aktivista Mitjo Blažiča, ki je za revijo Narobe že pisal o takšnih zdravljenjih: »Pred leti je pri nas pod okriljem cerkve javno delovala katoliška skupina za 'pomoč' homoseksualcem Pogum. Zdaj je skrivnostno potihnila,« opozarja Blažič. Eksgejevske zgodbe so po njegovih besedah del slovenskega vsakdanjika istospolno usmerjenih in so grozljive. »Gre za ljudi, ki svoja življenja razbijejo v neuspešnem tlačenju v edini zveličavni predal, ki ga z obljubami (za katere je jasno, da jih ne morejo izpolniti) zapovedujejo šarlatani, skriti za institucijami različnih religij. Pritisk dodatno s sovražnim diskurzom vsak dan reproducirajo in potencirajo najbolj militantni nasprotniki človekovih pravic gejev in lezbijk. Zgodovina se bo morala homoseksualcem za takšno zatiranje, mučenje in razčlovečenje še globoko opravičiti, škode pa ne bo mogoče nikoli popraviti. Življenj nikoli povrniti,« je še kritičen Blažič. Coxovo izpoved lahko v celoti preberete na spletu.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.