S pepelom pokriti dobički

Glasni so tisti, ki imajo škodo, zmagovalci modro molčijo

Že po petih dneh zaprtja zračnega prostora nad Evropo zaradi pepela iz islandskega vulkana je združenje letalskih družb IATA objavilo prvo oceno, da je gospodarska škoda večja, kot je bila po terorističnih napadih 11. septembra 2001 v ZDA. Takrat so jo ocenili na več kot 10 milijard dolarjev. IATA je opozarjala, da bi, če bi prepoved letov veljala teden dni, številne od 150 letalskih družb v Evropi morale razglasiti bankrot, saj je panoga na dan, ko letala niso smela leteti, izgubila okrog 250 milijonov dolarjev. Predsednik IATA Giovanni Bisignani je opozarjal, da so ogrožene predvsem majhne letalske družbe, ki imajo le minimalne rezerve. V Adrii Airways so povedali, da so imeli zaradi prepovedi letov na dan za 1 milijon evrov izgube.
Zlasti velike letalske družbe, med katerimi je bila najbolj glasna nemška Lufthansa, so dosegle, da so lahko prejšnji konec tedna z letali brez potnikov opravile testne lete, da bi v tedanjih razmerah preskusile, ali pepel nad Evropo res poškoduje letala. Države so namreč zapirale zračni prostor na osnovi računalniških simulacij, kar so v ponedeljek tudi priznali na evropski komisiji. Povedali so, da nihče ne ve, kakšna koncentracija pepela v zraku poškoduje letala in povzroči, da se ustavijo motorji, čeprav določena pravila veljajo. Največje letalske družbe zaradi tega že zahtevajo uvedbo sistema, ki ga imajo v ZDA. Tam namreč vsaka letalska družba sama oceni in odloči, ali bodo njena letala poletela ali ne in tako seveda tudi sama nosi vso odgovornost za varnost potnikov in škodo v primeru nesreče. V EU so za odločanje o zaprtju zračnega prostora pristojne države, ki svojo odločitev sporočijo organizaciji Eurocontrol, ta pa jih uskladi in letalske družbe obvešča, kje je dovoljeno leteti in kje ne. Na evropski komisiji opozarjajo, da sistema ni mogoče na hitro spremeniti, prav tako ni mogoče reči, da je sistem v ZDA boljši od evropskega. Vsak ima svoje prednosti in slabosti.
Zaradi zaprtja zračnega prostora so prisilno ostali doma, na letališčih, na poslovnih in turističnih potovanjih milijoni potnikov. Vsi ti so imeli dodatne stroške, letalske družbe pa izpad prihodka. V skladu z evropsko direktivo o pravicah letalskih potnikov so letalske družbe morale čakajočim na letališčih zagotoviti hrano, pijačo in ležišče, jim ponuditi alternativne lete, tistim, ki so se letom odpovedali, pa morajo povrniti denar za vozovnico. Zaradi višje sile pa potniki niso upravičeni do odškodnine, ki jim po direktivi sicer pripada, če je za zamudo leta odgovorna letalska družba oziroma letalo, za katerega imajo vozovnico, ne poleti.
Niso pa potniki in letalske družbe edini, ki imajo izgube. Že takoj so se oglasile tudi turistične agencije, ki gostov niso mogle pripeljati domov, novih pa ne na počitnice. Nemški TUI je v ponedeljek sporočil, da je imel na dan za 6,8 milijona evrov škode. Izvozna podjetja so začela opozarjati, da imajo škodo, ker svojega blaga ne morejo pravočasno spraviti do kupcev. Nekatera podjetja, recimo BMW, so začela opozarjati, da jim bo počasi zmanjkalo delov, ki jih zanje proizvajajo kooperanti. Letala prevažajo tudi številne drage surovine, ki jih industrija nujno potrebuje za proizvodnjo, pa hitro pokvarljivo blago, zlasti ribe in eksotično sadje. Spekter gospodarskih posledic krize je vsekakor zelo širok in sega v panoge in podjetja, ki na prvi pogled nimajo ničesar skupnega z letalskim prometom. Hans-Peter Keitel, predsednik združenja nemške industrije, je za Spiegel dejal, da nemška podjetja petino izvoza opravijo z letali, zato je od letalskega prometa neposredno odvisnih 850 tisoč delovnih mest. Na svetovni ravni podjetja opravijo na dan 35 odstotkov blagovne menjave z letali.
Nizozemska družba TNT, ki je eno največjih logističnih podjetij, je najela dodatne tovornjake, da je naročnikom lahko dostavila naročeno blago. Imela je srečo, da ji je v zadnjem trenutku uspelo pripeljati s Kitajske enega od ključnih tovorov z deli za avtomobilsko industrijo in elektronskimi napravami, je poročal New York Times. Rungis pri Parizu, največja grosistična tržnica na svetu, posluje brez težav, saj izpad dobav sadja in zelenjave iz Afrike in Azije nadomešča z dobavami iz južne Evrope po cestah. Tiskovni predstavnik Philippe Stisi je povedal, da jim letala na splošno prepeljejo le 10 odstotkov blaga, dobave iz Afrike in Azije zdaj lahko brez večjih težav nadomestijo z južnoevropskimi, ker je pomlad. Družba Solanes prejšnji petek ni mogla dobaviti zelišč in eksotičnega sadja iz Izraela in Afrike. Kenijske družbe, ki gojijo rože, na dan po lastnih podatkih izgubijo 2 milijona dolarjev, saj Evropi dobavijo kar 35 odstotkov vseh rož.
V družbi Fujitsu Technology Solutions, ki je največji proizvajalec računalnikov v Evropi, so pripravili več scenarijev popolnega izpada dobav. Vodja logistike Karl-Heinz Czauderna je s svojo skupino na primer izdelal scenarij za primer, da ena od tovarn na Japonskem čez noč prekine proizvodnjo ali da jim zaradi uničenja tovarne v potresu na Kitajskem začne zmanjkovati čipov za računalnike, poroča die Zeit. Kljub temu je bil Czauderna v ponedeljek, po petih dneh zaprtja zračnega prostora nad Evropo, zaskrbljen, saj je imela tovarna zalog samo še za dva, tri dni; proizvodni proces imajo namreč prilagojen dobavam »natanko ob pravem času«. Daniel Gros, direktor inštituta CEPS v Bruslju, je povedal, da bi prepoved letalskega prometa morala trajati več tednov, da bi v industriji lahko govorili o masovnem izpadu proizvodnje in izgubi delovnih mest.
Letalski transport je precej dražji od ladijskega, a je v zadnjem letu vnovič oživel, je za New York Times povedal Victor Fung, direktor distribucijskega podjetja Li & Fung iz Hongkonga. Zaradi finančne in gospodarske krize se je veliko podjetij odločilo ladijski transport zamenjati z letalskim, ker je hitrejši, tudi zaradi zmanjšanja proizvodnje, ki zahteva manjšo količino delov in manj blaga. Kljub temu občutnega povečanja letalskega prometa zaradi višjih stroškov in okoljskih vplivov vendarle ne gre več pričakovati.
Letalske družbe so takoj začele tudi preverjati, ali bi lahko pridobile državno pomoč, glede na to, da je »panoga v krizi«. Na evropski komisiji je tiskovna predstavnica komisarja za konkurenco Amelia Torres pojasnila, da bi, če bi državno pomoč zahtevale, zanje veljale določbe predpisov za pomoč v primeru naravnih nesreč. Vsekakor pa bi morale države članice pred odobritvijo kakršne koli državne pomoči kateri koli letalski ali drugi družbi pridobiti soglasje evropske komisije. Torresova je zagotovila, da bi komisija v tem primeru odločala po hitrem postopku. Joaquin Almunia, evropski komisar za konkurenco, napoveduje, da je evropska komisija pripravljena ukrepati enako, kot je ukrepala po terorističnih napadih leta 2001. Podjetje bo moralo dokazati, da pomoč nujno potrebuje, in znesek bo moral biti ustrezen.
O pomislekih, da teoretično pomoč v sedanjih časih globalizacije zaradi škode lahko uveljavlja tako rekoč vsak lastnik podjetja, je Helen Kearns, tiskovna predstavnica komisarja za transport, dejala, da ima komisija orodja in izvedence, ki lahko temeljito preverijo, ali je zahteva upravičena ali ne. O gospodarskih posledicah zaprtja zračnega prostora bodo sicer prihodnji teden na izrednem zasedanju razpravljali prometni ministri članic EU.
Tiho so seveda tisti, ki so zaradi prepovedi letos služili. Prvi med njimi so vsekakor hotelirji in gostinci, saj so potniki, ki niso mogli leteti domov oziroma so obstali na letališčih, hitro napolnili proste hotelske sobe; seveda so ti ljudje tudi jedli in pili ter povečali promet gostincem. Nekateri hoteli v bližini letališč so menda takoj dvignili cene sob za 25 odstotkov. Železniške družbe, avtobusna podjetja, trajekti, izposojevalci avtomobilov, taksisti so čez noč dobili milijone dodatnih potnikov, seveda so v večini primerov povečanemu povpraševanju tudi prilagodili cene. Ohromitev letalskega prometa je nedvomno pokazala tudi pomanjkljivo koordinacijo med različnimi vrstami transporta; ena od lekcij, ki bi se je transportna podjetja in pristojni organi v državah in na ravni EU morali naučiti, je, kako transport bolje organizirati in racionalizirati, da bi se različne oblike dopolnjevale. Svojo priložnost bodo vsekakor izkoristile tudi družbe, ki organizirajo videokonference, na primer Cisco. Med zmagovalci bodo na koncu lahko tudi logistična podjetja, ker bo treba blago čim prej spraviti do naročnikov; njihove zmogljivosti so omejene, zato bodo lahko dvignila cene po sistemu, kdor plača več, pride prvi na vrsto. Višje cene bodo logistične družbe lahko ohranile, dokler se razmere ne bodo normalizirale, opozarjajo poznavalci. Kdo je zmagovalec in kdo poraženec ohromitve letalskega prometa, je v veliki meri odvisno tudi od njega samega, njegove poslovnosti in iznajdljivosti.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči