6. 5. 2010 | Mladina 18 | Politika
Hiranje za svobodo
Vse več zahodnosaharskih političnih zapornikov se odloča za gladovno stavko
Sahravijski aktivist Rašid Sgeir s prevajalko
© Erik Valenčič
Boj za svobodo in neodvisnost, ki ga ljudstvo Sahravi, ki živi v Zahodni Sahari, bije že štiri desetletja, ni zelo znan evropskemu občestvu. Gre za eno izmed bolj marginaliziranih zgodb z afriške celine. Zahodna Sahara je nekdanja španska kolonija, ki ji v času zgodovinskih procesov dekolonializacije sveta ni bilo usojeno postati samostojna država. Združeni narodi jo tako še vedno označujejo za zgolj »sporno ozemlje«. Več kot dve tretjini Zahodne Sahare še vedno zaseda Maroko in z njenega okupiranega območja redno prihajajo na dan poročila o grozljivih mučenjih, preganjanjih ali pa kar preprosto izginotjih sahravijskih aktivistov, ki si prizadevajo za osvoboditev izpod maroške okupacije. Tudi zato, ker pri tem ne uporabljajo bomb ter drugih vrst terorja, je njihov boj v širšem zunanjem svetu neznan, saj ne privlači medijske pozornosti. Navkljub represiji maroškega režima sahravijski aktivisti že vrsto let organizirajo mirne demonstracije, s katerimi zahtevajo razpis referenduma o samoodločbi, ki so jim ga že leta 1991 obljubili Združeni narodi, a doslej še ni bil izveden zaradi nasprotovanja Maroka. Obeti, da bo izpeljan v bližnji prihodnosti, so zelo slabi.
V maroških zaporih je na ducate sahravijskih aktivistov. Mednarodne humanitarne organizacije redko dobijo dovoljenje, da jih obiščejo. Vsakič, ko se od tam vrnejo, pa s seboj prinesejo pretresljiva poročila. Neki ženski so maroški policisti izrezali oko in ji nato še nekaj časa odtegovali zdravniško pomoč. Mučenja in pretepanja zapornikov so sicer stalnica. Zaradi prostorske stiske ljudje spijo tudi po straniščih. Fotografije, ki vse to potrjujejo, so dostopne na internetnih straneh človekoljubnih organizacij. Da bi politični zaporniki opozorili svet nase, so začeli množično gladovno stavkati. Val gladovne stavke, ki se je razširil po vsaj sedmih zaporih, je marca začela šesterica aktivistov, katerih imena poznajo tudi marsikje v tujini. Eden od njih je oktobra lani dal intervju za Mladino, pogovor pa je bil posnet v begunskih taboriščih Sahravijev na skrajnem vzhodu Alžirije, ki jih je šesterica obiskala za nekaj dni. Rašid Sgeir je v intervjuju pojasnil, kako težko je navezati stik z zunanjim svetom. Januarja lani je v Lajun, največje mesto na okupiranem območju, prispela delegacija evropskega parlamenta z namenom, da se sestane z nekaj sahravijskimi aktivisti in preveri resničnosti navedb o kršitvah človekovih pravic. Sestanek naj bi bil v nekem hotelu.
»Bolj ko smo se mu bližali, več je bilo policistov in vohunov v civilu. Okoli 300 metrov pred hotelom so nas aretirali in odpeljali v eno izmed stranskih ulic. Policisti so nas pretepli in nato zahtevali dokumente. Dali smo jim izkaznice našega društva za pravice zapornikov in jim razložili, h komu smo namenjeni. Policist na vogalu je tisti trenutek opazil, da hotel zapušča eden od evropskih poslancev, zato so nas takoj stlačili v policijski avto in nas pritiskali k tlom. Ležali smo drug na drugem kot vreče krompirja, medtem ko so nas tri ure in pol tepli, zmerjali in nam grozili, naj se z nikomer ne pogovarjamo. Naslednji dan smo se vendarle sestali z evroposlanci in od takrat je policija še dodatno poostrila nadzor nad nami,« je takrat pojasnil Sgeir.
Nekaj dni po intervjuju so se aktivisti vrnili na okupirano ozemlje in nemudoma so jih zaprli. Uradno so obtoženi žalitve maroškega kralja ter ogrožanja ozemeljske celovitosti Maroka, za kar je predvidena usmrtitev. Ker jih še niso privedli pred sodnika, so marca začeli gladovno stavkati in v njej vztrajali do pred nekaj dnevi, ko so jo prekinili zaradi zdravstvene izčrpanosti. V gladovni stavki pa po zadnjih informacijah vztraja še vsaj 36 političnih zapornikov. Humanitarne organizacije pritiskajo na maroško vlado, naj takoj osvobodi aktiviste, vendar žal brez uspeha, saj jih pri tem ne podpirajo zahodne vlade, ki ignorirajo sahravijski problem. Slovenskemu ministrstvu za zunanje zadeve se, denimo, na mednarodno konferenco o Zahodni Sahari, ki je nedavno potekala v Ljubljani, ni zdelo vredno poslati niti enega uslužbenca, čeprav so bili o njej obveščeni mesece vnaprej.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.