6. 5. 2010 | Mladina 18
Nov nacionalni muzej
Arhitekturni muzej, ki je sodil v pristojnost ljubljanske občine, je postal nacionalni Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Arhitekturni muzej po kulturni revoluciji 2010
V sredo, 4. maja, so delavci Arhitekturnega muzeja Ljubljana (AML) sklicali tiskovno konferenco. Ne strinjajo se s tem, da Plečnikova zbirka ne bo del novega muzeja, ogorčeni so, ker ustanovni akt novega muzeja ne omenja Bienala industrijskega oblikovanja (BIO), ne strinjajo se z novim imenom muzeja, saj se tako izgubi še ena izmed starih in uveljavljenih »blagovnih« znamk v kulturi. Hkrati so izrazili oster protest proti načinu, kako je bil muzej ustanovljen, saj k oblikovanju vsebine niso bili povabljeni v nobeni fazi dogovarjanja.
Dr. Peter Krečič je na tiskovni konferenci pojasnjeval: »Delavci muzeja smo ves ta čas zelo pozorno sledili pogajanjem med ministrstvom za kulturo in Mestno občino Ljubljana o prihodnji obliki in vsebini muzeja. Žal pa smo bili o vsebini pogajanj izjemno slabo obveščeni in k pogovorom in snovanju nove vsebine muzeja ob spremembi njegovega statusa nismo bili povabljeni. S svojimi pomisleki in nezadovoljstvom nismo seznanjali javnosti, ker smo dali obema pogajalskima stranema priložnost, da brez pritiskov uredita vse, kar je potrebno za prenos ustanoviteljstva z mesta na državo. Devetindvajsetega aprila je vlada sprejela sklep o ustanovitvi novega Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO). Vendar ugotavljamo, da je bil AML od pomladi 2008 vse do zdaj predmet destruktivne politike najprej MOL in zdaj, kot je videti, še ministrstva. Podržavljanje muzeja zdaj v naših očeh pomeni 'zgolj' pohabljenje AML, saj ministrstvu v pogajanjih z občino ni uspelo zadržati Plečnikove hiše in zbirke, ki je bila vse doslej integralni del muzeja. Glede na to, da se bo muzej po novem imenoval MAO in da ministrstvo kljub našemu predlogu, da se v ime vnese še fotografija (MAOF), saj je v muzeju najpomembnejša zbirka in dokumentacija o slovenski fotografiji v državi, ni upoštevalo, se zdi, da morda težnje po nadaljnjem razkosavanju muzeja še vedno obstajajo.«
AML je postal državni muzej že oktobra 2009 s podpisom pisma o nameri med ministrstvom in občino. Pred tem se je bila bitka za obstoj AML kot samostojne institucije, saj je prva različica osnutka strategije razvoja kulture v Ljubljani predvidevala razkosanje muzeja na tri dele. Zaradi protesta stroke je sledila sprememba v strategiji občine, padel je predlog o združitvi AML z MGLC. Temu sta se uprli obe ustanovi skupaj z domačo in mednarodno kulturno javnostjo, civilno družbo in mediji ter lani jeseni preprečili fiasko. Zdelo se je, da je AML rešen, saj je država odkupila Fužinski grad in se je pripravljal ustanovni akt za ustanovitev državnega muzeja. Dr. Peter Krečič pravi: »Zgodovina zadnjih treh let ravnanja z muzejem kaže, kako dramatično se je zožil prostor kulturne avtonomije in kako poteka proces utišanja glasu stroke.«
Na ministrstvu za kulturo, kjer so vodili preoblikovanje, pravijo, da protest ni upravičen, saj so bili direktor in zaposleni seznanjeni s preoblikovanjem. Plečnikova zbirka ostaja v lasti ljubljanske mestne občine, strokovno skrbništvo pa v domeni arhitekturnega muzeja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.