6. 5. 2010 | Mladina 18
Nepremišljene obljube
Ali sme Pahor podjetnike samovoljno pribijati na križ?
Otvoritev Nacionalnega preiskovalnega urada
© Borut Krajnc
Borut Pahor je tik pred prvomajskimi prazniki dejal, da bo podjetje Ram Invest, ki oddaja prostore Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, uvrščeno na črno listo podjetij, ki ne smejo poslovati z državo. Za to se je odločil, ker lastnik podjetja Igor Pogačar noče razkriti vseh delov lizinške pogodbe, ki jo ima Ram Invest sklenjeno s Hypo Leasingom. Po tej pogodbi ministrstvo za notranje zadeve za najem prostorov v stavbi na Dimičevi plačuje 136 tisoč evrov na mesec, Ram Invest pa naj bi podjetju Hypo Leasing, od katerega je stavbo odkupil, plačeval 125 tisoč evrov na mesec, se pravi, da Pogačar vsak mesec zasluži najmanj 11 tisoč evrov.
Spomnimo se, da je bil prav najem prostorov na Dimičevi eden izmed očitkov v interpelaciji zoper notranjo ministrico Katarino Kresal. Ministrica zagotavlja, da prostorov niso najeli za previsoko najemnino, opozicija trdi drugače. Najemnina za kvadratni meter prostorov uradno znaša 13 evrov, v resnici pa skoraj še enkrat več, 23 evrov. Upoštevati je namreč treba, da skoraj polovico najete kvadrature zavzemajo garažni prostori, ti pa se na trgu oddajajo po drugačni ceni kot pisarne.
Namesto da bi se Pahor ukvarjal z vprašanjem, ali je Kresalova svojemu prijatelju Pogačarju s sklenitvijo najemne pogodbe omogočila nelegitimen zaslužek, se je zatekel k obračunavanju. A o uvrstitvi podjetja na črno listo ne more subjektivno presojati predsednik vlade ali vladni organi, pač pa mora biti prepoved poslovanja z državo izrečena na podlagi nespornih dejstev po predpisanih postopkih. Tako je Pahorja po šolsko poučil predsednik računskega sodišča Igor Šoltes. Omejitev sodelovanja z državo je možna na podlagi zakona o javnih naročilih, če je podjetje v postopku javnega naročanja sporočilo neresnične in zavajajoče podatke, pri čemer mora to pravnomočno ugotoviti državna revizijska komisija. Druga možna pravna pot je zakonodaja o odgovornosti pravnih oseb, ko sodišče v postopkih ugotavljanja odgovornosti podjetij kot stransko kazen določi, da je podjetju za določen čas prepovedano poslovati z državo. »V obeh primerih torej o uvrstitvi podjetja na črno listo ne morejo odločati vladni organi, podlaga za to pa tudi ne more biti volja ali želja predsednika vlade. Ključen je pravnomočno končan postopek pred pristojnimi organi, saj je le tako omogočeno pravno varstvo kot eden od ključnih elementov pravne države,« opozarja Šoltes.
Pogačarja je Pahorjeva izjava presenetila, a je za zdaj ne želi komentirati, češ da bo to lahko storil šele, če bo dobil odločbo o prepovedi poslovanja z državo. Če bo Pahor vztrajal, da se Pogačarju onemogoči poslovanje z državo, bo to povzročilo nove težave. Pogačar namreč prek svojih podjetij prostorov ne oddaja le Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, pač pa še nekaterim drugim državnim organom. Tako na Einspielerjevi ulici oddaja prostore javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke, ministrstvu za kmetijstvo, ministrstvu za okolje in prostor ter skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, v bivši stavbi Kota na Miklošičevi pa oddaja prostore ministrstvu za pravosodje oz. gospodarskemu oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.