6. 5. 2010 | Mladina 18
Zastarel privilegij?
O ponovni pobudi za odpravo poslanske imunitete
Zmago Jelinčič - prvak v poslanskih imunitetah
© Borut Krajnc
Spet je aktualno vprašanje poslanske imunitete. Tokrat se je v javnosti pojavilo zaradi predloga poslancev stranke Zares Franca Jurija in Alojza Posedela. Dala sta pobudo za ustavni zakon, ki bi v celoti odpravil poslansko imuniteto. Sočasno sta dala še pobudo za spremembo poslovnika državnega zbora, s katero bi uvedli sankcioniranje razžalitev, obrekovanja in sovražnega govora. Franco Juri je dejal, da se v zadnjem času pri razpravah v državnem zboru dogajajo zlorabe, ki »presegajo barbarstvo«. Do zdaj sta od poslanskih kolegov zbrala polovico od 20 potrebnih podpisov za začetek postopka za spremembo ustave.
Da je sedanja ureditev imunitete sporna, meni tudi predstojnik katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti dr. Igor Kaučič, vendar se z zamislijo o popolni odpravi poslanske imunitete ne strinja. Po njegovem bi odprava materialno-pravne imunitete (zaradi katere poslanec ne more biti kazensko odgovoren za izrečeno mnenje ali glas) pomenila, da »bi bili poslanci za vsako mnenje, kritiko na sejah državnega zbora kazensko in odškodninsko odgovorni. To bi seveda pomenilo, da bi bili poslanci zaradi tega lahko manj kritični do vlade in drugih organov.« Kaučič je bolj naklonjen odpravi procesno-pravne imunitete (ki varuje poslance pred kazenskim pregonom in odvzemom svobode), rešitev vprašanja sovražnega govora pa vidi predvsem v ureditvi disciplinskih ukrepov.
Je torej materialna imuniteta nujna za nemoteno delo poslancev? Franco Juri pravi, da iz njegovih izkušenj odprava imunitete na delo v državnem zboru ne bi bistveno vplivala. Trdi tudi, da z bojaznijo, da bi bili poslanci zaradi tega pretirano zadržani, privolimo v »tezo, da se vsi državljani bojijo spregovoriti zaradi morebitnih tožb«, saj naj bi odprava imunitete pomenila izenačitev poslancev z navadnimi državljani. A težave niso le s strokovno-pravnimi vidiki, ampak tudi s praktičnimi zlorabami. Četudi poslanska imuniteta ni popolna zaščita, naj bi se bili poslanci že sklicevali nanjo tudi ob policijskih postopkih na cesti in naj bi bili pri tem celo uspešni. Zmagu Jelinčiču je pred leti državni zbor priznal imuniteto, ko bi morali proti njemu ukrepati zaradi poškodovanja »lisic«.
Zgodba o omejevanju poslanske imunitete sicer ni posebna novost, saj so se v preteklosti že pojavljale podobne pobude. Zadnja najodmevnejša je iz leta 2005, dala pa jo je SDS. Predlog je bil že tik pred udejanjenjem, a je potem propadel. Prav zaradi tega sta pri zbiranju podpisov na zadržke, češ da gre za zbiranje političnih točk, naletela tudi Juri in Posedel. Kaučič sicer pravi, da obstaja dvom, da bi se poslanci odrekli privilegiju, da pa je pri svojem sodelovanju z njimi v preteklosti vendarle dobil občutek, da »je bilo tudi nekaj ljudi, ki so bili v teh prizadevanjih iskreni, tako da ne bi metal vseh poslancev v isti koš«. A realno gledano imata pobudnika vseeno malo možnosti, da z zamislijo uspeta. Za spremembo ustave je vendarle potrebna dvotretjinska večina.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.