6. 5. 2010 | Mladina 18
Upravičena pričakovanja
Bo država pomagala graditi športne objekte v Stožicah?
Polaganje trave na stadionu v Stožicah
© Miha Fras
Gradnja stadiona in športne dvorane v Stožicah se pospešeno bliža koncu, župan Zoran Janković pa je konec prejšnjega meseca izrazil prepričanje, da bi morala tudi država prispevati svoj delež h gradnji. Po njegovih besedah je to edini športni objekt v Sloveniji, ki mu država ni pomagala niti z enim evrom.
Predlogi in obljube o sofinanciranju športnih objektov v Stožicah imajo sicer že nekajletno zgodovino. Janševa vlada je že leta 2006 v okviru resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007- 2023 med projekte uvrstila, sicer brez navedbe natančne lokacije, gradnjo Športno-poslovnega parka Leona Štuklja, ki naj bi združeval sejemske, kongresne in športno-rekreativne dejavnosti. Glede na zapisano v resoluciji naj bi vrednost celotnega projekta znašala 340 milijonov evrov. Država naj bi k temu prispevala 20 milijonov, večino denarja pa naj bi zagotovili v okviru javno-zasebnega partnerstva.
Konkretnejši pogovori o državnem sofinanciranju projekta Stožice so se začeli leta 2007, ko je Janševa vlada ustanovila posebno skupino pod vodstvom ministra Gregorja Viranta za urejanje razmerij z Mestno občino Ljubljana. Kot pravi župan Janković, so se takrat načelno dogovorili, da država za gradnjo prispeva 40 milijonov evrov. Leta 2008 ga je nato minister za šolstvo in šport Milan Zver ob rebalansu proračuna obvestil, da so v ta namen rezervirali 10 milijonov evrov. »Po državnozborskih volitvah je ta denar izginil. Ne vem, kam,« pravi Janković. Takratni minister Zver je povedal samo, da so bila sredstva predvidena in rezervirana, niso pa bila porabljena, zdajšnji minister Igor Lukšič pa pravi, da so sredstva, ker niso bila počrpana še isto leto, pač zapadla.
Kar se tiče državnega sofinanciranja športnih objektov, ima župan prav, ko ugotavlja, da tako rekoč samo Stožice do zdaj niso dobile niti centa. Skupaj je država med letoma 1994 in 2009 za športne objekte po Sloveniji prispevala dobrih 56 milijonov evrov oziroma skoraj 29 evrov na prebivalca. Razlike med posameznimi občinami pa so precejšnje. Absolutna rekorderka glede zneska je Mestna občina Maribor, ki je od države dobila 7,2 milijona evrov oziroma 64 evrov na prebivalca. Celje je dobilo 3,5 milijona evrov, kar na prebivalca znese še nekoliko več - 74 evrov. Obe občini sta večino denarja dobili za pomoč pri gradnji stadionov in športnih dvoran. Ljubljana je v tem času dobila le 2,8 milijona evrov oziroma 11 evrov na prebivalca. Še največ, dober milijon evrov, je šlo za halo Tivoli, pa še tu je bilo zadnje izplačilo leta 2000. »Vesel sem, da je ministrstvo ugotovilo, da je Ljubljana dobila najmanj denarja za športne objekte,« pravi Janković in dodaja, da računa na znesek pomoči od 10 do 40 milijonov evrov. Kot je povedal minister Lukšič, sredstev v proračunu za ta namen trenutno ni, tako da je pomoč odvisna od odločitve predsednika vlade in finančnega ministra. Na njegovem ministrstvu so že pripravili argumentacijo, zakaj bi bila taka pomoč upravičena, in jo poslali finančnemu ministrstvu. Znesek naj ne bi bil veliko višji od 10 milijonov evrov. »Zainteresirani smo za vsak dodaten evro za področje športa,« je povedal Lukšič. Hkrati pa dodal, da je ta trenutek za to bolj malo možnosti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.