13. 5. 2010 | Mladina 19 | Ekonomija
Evropska politika za majhne kmete
Evropska komisija mora majhnim kmetom zagotoviti več možnosti za pridelavo tradicionalnih in lokalno specifičnih živil in hrane
© Borut Krajnc
Novega kmetijskega ministra Dejana Židana precej pomembnih odločitev za slovensko kmetijstvo in živilsko industrijo letos čaka tudi v Bruslju. Bo eden od pogajalcev za novo kmetijsko politiko, ki bo začela veljati leta 2014, za pripravo prvega predloga pa je evropski komisar za kmetijstvo Dacian Ciolos aprila že začel zbirati predloge in mnenja. V tem predlogu bo v ospredju uskladitev skupne kmetijske politike s širitvijo EU s 15 na 27 članic.
Komisar pojasnjuje, da je zdaj kmetijstvo v EU bolj raznoliko, raznolikost pa je treba ohraniti. Bolj je treba tudi izpostaviti in upoštevati, da kmetijstvo ni le pridelava hrane, ampak veliko več - omogoča ohranitev biotske raznovrstnosti, varovanje okolja, pomaga pri boju proti podnebnim spremembam, ohranjanju poseljenosti in delovnih mest na podeželju.
Ciolos pravi, da je majhne kmetije treba ohraniti in jim zagotoviti spodbude zato, ker skrbijo za varovanje okolja, ohranjanje biotske raznovrstnosti, v njihovi domeni je proizvodnja tradicionalnih pridelkov in hrane. Vse to namerava evropska komisija upoštevati pri pripravi predloga za določitev meril za odobravanje plačil kmetom, zagotavlja komisar. Komisija ima vsekakor pomembno vlogo pri sprejemanju novih pogojev, a zadnjo besedo imajo vendarle kmetijski ministri članic EU in izvedenci posameznih držav članic, ki na tehnični ravni v delovnih skupinah usklajujejo predloge. Tukaj bo ključna vloga slovenskega kmetijskega ministra in ljudi, ki bodo s stalnega predstavništva pri EU v Bruslju in iz Ljubljane hodili na seje delovnih skupin.
Z uveljavitvijo lizbonske pogodbe so pravico do soodločanja o kmetijskih zadevah dobili tudi evropski poslanci. Od sedmih slovenskih evropskih poslancev je nadomestni član odbora za kmetijstvo Milan Zver, ki je tudi član evropskih ljudskih strank (EPP), največje politične skupine v evropskem parlamentu. Beseda evropskih poslancev bo vsekakor dobrodošla, a z njo so dodatno možnost za uveljavitev svojih interesov dobila tudi velika kmetijska in živilska podjetja, ki imajo med poslanci kar nekaj somišljenikov. Njihovi lobisti so pravkar pokazali svojo moč ob sprejemanju novih predpisov o označevanju živil. Velika kmetijsko-živilska podjetja imajo seveda denar za plačevanje lobistov, ki ga majhni kmetje, med katere sodijo tudi kmetje, ki v Sloveniji veljajo za velike, nimajo. Koliko bodo kmetje iz Slovenije lahko uveljavili svoje interese, bo zato odvisno od izvedencev v delovnih skupinah in dela ministrstva za kmetijstvo.
Ciolos pravi, da bo treba s prenovo kmetijske politike majhnim kmetom zagotoviti več možnosti za pridelavo tradicionalnih in lokalno specifičnih živil in hrane, poskrbeti je treba za večjo povezavo med njimi in lokalnimi trgi. Roberto Pagni, vodja oddelka za trajnostno kmetijstvo, je lani oktobra v eni od razprav v Bruslju dejal, da so se v Toskani že pred leti odločili za pridelavo kakovostne hrane z geografskimi in drugimi oznakami. V nasprotju s slovenskimi kmeti, ki so svetovni prvaki po številu traktorjev na prebivalca, je za kmete v Toskani najpomembnejša kakovost pridelkov in hrane. Ni torej vse odvisno od Bruslja. V hriboviti Toskani povprečna kmetija meri 11 hektarjev, v Sloveniji pa 6 hektarjev.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.