13. 5. 2010 | Mladina 18 | Družba
Uspeh civilne pobude
Prenova opuščene železniške proge v New Yorku v sodoben urbani park
Na mednarodnem arhitekturnem natečaju za prenovo opuščene železnice je zmagal newyorški arhitekturni biro Diller Scofidio + Renfro v sodelovanju s krajinskimi arhitekti James Corner Field Operations; ti so za ureditev vegetacije v parku uporabili vse rastline, ki so se zarasle na opuščeni progi.
© Danica Ocvirk Kus
Civilne pobude s pozitivnim učinkom si brez dvoma zaslužijo pozornost. So spodbuda ljudem in dokaz, da je mogoče z močno voljo in predanostjo delu marsikaj spremeniti na boljše. Leta 1980 se je na visoki železnici The High Line v New Yorku po skoraj pol stoletja obratovanja ustavil promet. Območja Manhattna ob zapuščeni železnici, gre za četrti Meatpacking District, West Chelsea in Clinton/Hell''s Kitchen, so postala nevarna. Z načrtnim preoblikovanjem mesta tako, da so četrti postale varnejše in privlačnejše, in ob pomoči civilne pobude za ohranitev opuščene železnice se je nekdaj širše industrijsko območje preobrazilo v elitno umetniško sosesko z različnimi trgovskimi in gostinskimi programi ter živahnim nočnim življenjem. Postalo je nov socialni, kulturni in ekonomski magnet.
S prenovo opuščene železniške proge The High Line, ki se vije dvignjena deset metrov nad ulicami zahodnega Manhattna, je nastala ena bolj domiselnih in premišljeno oblikovanih javnih površin v New Yorku, pa tudi širše, v svetu. Začelo se je s pobudo posameznika, ki je živel v neposredni bližini opuščene proge, kasneje pa je njegovo prizadevanje preraslo v civilno pobudo Friends of the High Line (Prijatelji visoke proge). Zapleti med nosilci civilne pobude za obnovo ter mestnimi oblastmi in lastniki nepremičnin ob opuščeni progi, ki so se zavzemali za rušitev, so se reševali celo na sodišču. Vendar je članom pobude uspelo dokazati, da bi lahko davčni prihodki od preureditve proge presegli dobičke, ki bi jih prinesla rušitev. Tako je new-yorški župan Michael R. Bloomberg le podprl projekt prenove.
The High Line, kot se uradno imenuje sodobni urbani park, je zgodba o uspehu. Deset let prerekanj, dogovarjanja, dela, zbiranja denarja, prepričevanja in gradnje je minilo, preden je proga julija lani ponovno zaživela. V vabilu na odprtje parka, ki za celotno območje pomeni dodano vrednost, je župan Bloomberg zapisal samo »We did it!«, torej Uspelo nam je. Prenovljena je bila pravzaprav šele prva tretjina proge. Drugi del naj bi bil končan letos, prihodnost tretjega dela pa je zaradi lastništva še nedorečena. Celotna prenovljena proga, ki se razteza čez dvaindvajset ulic, od 34th Street do Gansevoort Street, bo dolga 2,3 kilometra. Prvi in drugi del sta že v lasti mesta in v pristojnosti mestnega oddelka za parke in rekreacijo. Združenje Friends of the High Line pa še naprej zbira zasebna sredstva za vzdrževanje parka.
New York je s High Line dobil nov urbani park, ki je presegel pričakovanja in izpolnil neštete želje po prisotnosti zelenja v mestu. Hkrati je bila obnovljena zgodovinska vrednost proge, ki je spomenik industrijske zgodovine New Yorka z začetka prejšnjega stoletja. Dvignjena železniška proga je bila zgrajena, da bi se izognili nesrečam, ki so se na ulicah Manhattna dogajale zaradi prisotnosti vlakov, namenjenih oskrbi industrijskih objektov. Z izjemno kakovostno preureditvijo opuščene proge, ki je bila izbrana na mednarodnem natečaju, na katerega je prispelo 720 rešitev iz 36 držav, je vsa mestna četrt dobila drugačen, privlačnejši videz. Celoten projekt so zasnovali v newyorškem arhitekturnem biroju Diller Scofidio + Renfro, zasaditev zelenja pa je predvidel nizozemski oblikovalec vrtov Piet Oudolf.
Zasnova parka je inovativna in polna domiselnih arhitekturnih in krajinskih detajlov, ki obiskovalce nagovarjajo k nenavadnim doživetjem in pogledom na mesto. Oblikovan je skladen preplet historičnih in sodobnih prvin, ki ustvarjajo dinamično razpoloženje meandrirane sprehajalne poti. Park je premišljeno zasajen s pestrim avtohtonim zelenjem, ki je v tridesetih letih preraslo opuščeno progo, odprt je od jutra do večera in pod stalnim varnostnim nadzorom. Ljudje lahko vanj pobegnejo s hrupnih, umazanih ulic in iz njega občudujejo osupljive poglede na reko Hudson, slikovito mestno panoramo in mestne ikone, kot sta Empire State Building in Kip svobode, lahko pa iz na novo oblikovanih opazovališč zgolj opazujejo utrip mestnih ulic.
Park je postal privlačen za razvoj celotnega območja ob progi, to je zahodne strani New Yorka. Še nedavno so se stavbe od železnice odmikale, danes s parkom iščejo čim boljšo povezavo in se nanj orientirajo. Nekateri objekti imajo iz parka že urejene neposredne dostope ali pa ga celo prečkajo. Zaradi prisotnosti parka in pogleda nanj so stavbe v njegovi neposredni bližini dobile popolnoma novo dimenzijo, povečala se je tudi njihova vrednost.
New York, ki zadnjih nekaj desetletij ni doživel izjemne arhitekture, po novem prav zaradi privlačnosti parka zaznamujejo razkošni večstanovanjski objekti z izjemno prostornimi stanovanji v lasti newyorške elite, ki ima veliko težnjo po izstopajoči arhitekturi. Zadnja leta je bilo v bližini parka zgrajenih več stavb svetovno priznanih arhitektov, med drugim razkošna večstanovanjska hiša 100 11th Avenue francoskega arhitekta Jeana Nouvela, razkošna stanovanja Metal Shutter Houses japonskega arhitekta Shigeruja Bana in poslovna stavba IAC ameriškega arhitekta Franka O. Gehryja. Med zanimivejše nove objekte ob parku sodi tudi hotel Standard, izstopa pa še nov objekt z razkošnimi stanovanji ameriškega arhitektka Niela Denarija, ki je s parkom neposredno povezan in na sodoben način interpretira staro konstrukcijo železnice.
Park pomeni izvrstno preobrazbo zapuščene urbane strukture in bi lahko bil globalni model za preureditev številnih zapuščenih transportnih površin v zelene površine, namenjene socialnim in ekonomskim koristim. Predvsem pa je dokaz, da lahko civilne pobude, kljub močnemu uradnemu nasprotovanju, pripeljejo do kakovostnih realizacij s številnimi neposrednimi in posrednimi pozitivnimi vplivi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.