13. 5. 2010 | Mladina 18 | Družba
Knjižnice v koraku s časom
Izbor najboljših knjižnic v Sloveniji
Knjižnica FHŠ
© Miran Kambič
Knjižnice so nepogrešljiv medij za shranjevanje človeške modrosti in pridobljenega znanja in sodijo med najpomembnejše kulturne vire, zaradi česar pomenijo velik izziv tudi za arhitekturno oblikovanje. Prve knjižnice so ljudje ustanovili že dva tisoč let pred našim štetjem. Obstaja jih več vrst: akademske, nacionalne, zgodovinske, zasebne, javne, šolske in specializirane. Pogosto so pomembni mestni ali državni oblikovno izpostavljeni objekti ali pa le interjerji delov stavb. Poleg mestotvornega in kulturnega vidika je pri knjižnicah zelo pomemben tudi psihološki vidik grajenega okolja. Na kakovostno notranjost vplivajo predvsem preglednost, kakovostni viri svetlobe, premišljena izbira materialov in barv, kakovostno oblikovana območja, ki spodbujajo zbrano individualno branje, ter ločena območja za različne predstavitve in druženje ali za otroške kotičke.
V zadnjih dveh desetletjih so morale knjižnice tako kot tudi drugi akterji knjižne industrije (založniki, knjigarne) zaradi močnega vpliva sodobnih tehnologij osvežiti in približati uporabnikom dvoje, svoje storitve in fizično okolje. Knjižničarstvo je v tem obdobju doživelo revolucionaren razvoj. Inovacije so tako številne in pomembne, da je današnje delovanje knjižnic težko primerjati z razmerami v preteklosti. Knjižnice niso več namenjene zgolj shranjevanju knjig. Celotno svetovno knjižničarstvo se mora lotiti pomembnih nalog, kar zadeva organizacijo, distribucijo in rabo informacij. Zato v vseh svetovnih središčih knjižničarstva uvajajo in napovedujejo temeljite konceptualne spremembe. Knjižnice postajajo multimedijski portali, prek katerih širša javnost dostopa do raziskovalnih metod, komunikacij in zabave.
Arhitekti danes s sodobnimi zasnovami knjižnic odgovarjajo na razvijajoče se potrebe družbe in tehnologije. Oblikujejo stavbe, ki ustrezajo sodobnemu času, in skušajo ustvarjati prostore, ki so funkcionalni, a hkrati privlačni in promovirajo branje v mirnem okolju. Sodobne knjižnice, ki so s svojo arhitekturno zasnovo pomembni mestni ali državni simboli ter izražajo umetelno sozvočje med funkcionalnostjo in estetiko, so gotovo Bibliothèque Nationale de France, Pariz, 1997 (Dominique Perrault, nagrada Miesa Van der Roha 1997), Peckham Library, London, 1999 (Alsop & Stormer, nagrada Stirling Prize 2000), Aleksandrijska knjižnica, Aleksandrija, 2002 (Snohetta), Seattle Central Library, 2004 (OMA|LMN; American Institute of Architects (AIA) Honor Award for Architecture; AIA/ALA Library Buildings of Excellence Awards), Stockholmska mestna knjižnica, Stockholm, 2006 (Francisco Portugal e Gomes), Viana do Castelo, Portugalska, 2007 (Alvaro Siza Architects), in Tokijska univerzitetna knjižnica, Tokio, 2007 (Shigeru Ban).
V Sloveniji je simbol med knjižnicami Narodna in univerzitetna knjižnica arhitekta Jožeta Plečnika (1931) v Ljubljani. Med večje arhitekturno zanimivejše sodobne splošne knjižnice pa se med drugimi uvrščata tudi Goriška knjižnica Franceta Bevka v Novi Gorici (Ravnikar Potokar, 2000) in Osrednja knjižnica Celje (Jan Trošt, Aleš Vodopivec, Marko Smrekar ml., Marko Smrekar, 2010). V času, ko je Ljubljana postala deseta nosilka naziva Svetovna prestolnica knjige, s katerim želi Unesco širši javnosti približati literaturo in spodbujati branje, predstavljamo izbor kakovostno zasnovanih novejših knjižnic različnih velikosti in za različne ciljne publike iz vse Slovenije.
Knjižnica FHŠ
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.