22. 6. 2010 | Mladina 21 | Politika
Razkritje, ki to niti ni
Potrjeno: Izrael ima orožje za množično uničevanje
Del dokumenta, ki vsebuje dogovor o tajnosti in podpisa obrambnih ministrov
© www.guardian.co.uk
Vlada Južnoafriške republike (JAR) je objavila tajne dokumente iz leta 1975, ki potrjujejo, da je Izrael že takrat imel jedrsko orožje, in imel ga je očitno toliko, da ga je bil voljan prodajati: bratskemu apartheidskemu režimu v tem primeru. Gre za »strogo zaupne« zapisnike pogovorov med takratnim južnoafriškim obrambnim ministrom P. W. Botho in njegovim izraelskim kolegom Šimonom Peresom (ta je zdaj predsednik judovske države). JAR si je prizadevala za nakup jedrskega orožja, ki ga je bil Peres voljan dostaviti, zraven pa je mimogrede ponujal še kemično orožje. Da bi posel lahko izpeljal do konca, je prvenstveno potreboval dovoljenje svojega premiera Jicaka Rabina, vendar stvari nikoli niso prišle tako daleč, saj je JAR odstopila od nakupa zaradi previsoke cene. Pač. A ta neuspeh ni odvrnil obeh držav od bodočega sodelovanja na vojaškem področju, nasprotno, to je v nadaljnjih letih strmo naraščalo. Južnoafriška republika je sčasoma sestavila svoje lastne jedrske izstrelke, pri čemer ji je najverjetneje pomagal Izrael, ki je od JAR prejemal uran za dodatni razvoj svojega arzenala orožja za množično uničenje. To čudovito trgovsko partnerstvo se je končalo s padcem rasističnega režima, tistega v JAR namreč.
Kar zadeva pretekla pogajanja glede nakupa oziroma prodaje jedrskega orožja, sta se obe strani v času, ko so pogovori med njima še potekali, pisno zavezali: »Tu se izrecno strinjamo, da bo sam obstoj tega sporazuma ostal tajen in da ga nobena od strani ne bo razkrila.« Zakaj si je torej Južnoafriška republika po 35 letih premislila? Začelo se je z ameriškim akademikom Sasho Polakowom-Suranskyjem, ki je neodvisno izsledil omenjene dokumente med preučevanjem izraelskega skrivnega zavezništva z južnoafriškim apartheidskim režimom, in aktualno vlado zaprosil, naj mu jih izroči ter jih tudi javno objavi. Slednja je to navkljub ostrim pritiskom Izraela tudi storila. Polakow-Suransky je za britanski The Guardian komentiral: »Izraelsko obrambno ministrstvo je poskušalo blokirati moj dostop do omenjenih zapisnikov na podlagi tega, da gre za občutljivo gradivo, pri čemer sta jih najbolj motila podpis in datum. Južnoafričani se glede tega niso zelo vznemirjali. S črnim flomastrom so zabrisali zgolj par vrstic in mi izročili dokument. Vlada Afriškega narodnega kongresa se ne misli posebno truditi, da bi skrivala umazano perilo starih partnerjev apartheidskega režima.« Pri podpisu gre jasno za Peresovo ime, datum, torej letnica 1975, pa razkriva, da ima Izrael orožje za množično uničevanje že dolgo časa, očitno že iz šestdesetih let prejšnjega stoletja.
V Izraelu se spet branijo z najprikladnejšim orožjem, po katerem ob tovrstnih priložnostih vedno posežejo: sprenevedanjem. Šimon Peres je vse skupaj ostro zavrnil, rekoč da te »navedbe« nimajo stika z realnostjo, ter dodal: »Izrael se ni nikoli pogajal z JAR glede prodaje jedrskega orožja. Ne obstaja niti en izraelski dokument ali izraelski podpis na kakšnem dokumentu, da so se te stvari dogajale.« In očitno je res nepomembno, da se na zapisnikih, ki so jih v celoti objavili The Guardian in številni drugi mediji, prav njegov podpis zelo nazorno vidi poleg Bothojevega.
Izrael se nikoli ni izrekel, ali ima jedrsko orožje ali ga nima. Vsakič, ko se pojavi to vprašanje, v Tel Avivu igrajo na karto dvoumnosti. In seveda, ne gre zgolj za Izrael. Spreneveda se tudi širša mednarodna skupnost z Zahodom na čelu, ki vse to sprejema, čeprav vsi vedo, da Izrael jedrsko orožje v resnici ima. Tudi zato prav velikega presenečenja nad razkritjem južnoafriških zapisnikov preprosto ni bilo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.