10. 6. 2010 | Mladina 23
Stolp sramu
Opomin na neodločno politiko Združenih narodov med vojno v Bosni in Hercegovini
Mustafa Cerić, voditelj islamske skupnosti v BIH
© Vanja Lisac
Na hribu nad Potočari pri Srebrenici, kjer so pred petnajstimi leti vojaške enote bosanskih Srbov pod vodstvom Ratka Mladića, generala vojske Republike srbske, ki je na begu pred roko pravice, pobile okrog 8000 Bošnjakov, bodo prihodnje leto postavili spominsko skulpturo.
Imenovala naj bi se Stolp sramu, kar je metafora za neodločno politiko držav Zahoda in Združenih narodov v Bosni in Hercegovini. Pobudnik in vodja projekta postavitve Stolpa sramu je nemški filozof Phi-lipp Ruch, sicer tudi prvi človek berlinskega Centra za politično lepoto, ki je na spletni strani predstavitve zapisal: »Spominska struktura bo opozarjala na krivdo zahodnih politikov in vojske za genocid v Srebrenici. Na svetovni ravni se je v zadnjih petnajstih letih veliko premalo govorilo o tem, zakaj se ZN takrat niso odzvali in preprečili genocida.«
Kraj postavitve skulpture so izbrale Matere Srebrenice, članice organizacije, v katero so vključene ženske, ki so po pokolu ostale brez očetov, mož, sinov ... One bodo izbrale tudi imena politikov, posredno odgovornih za morijo, ki bodo zapisana na skulpturi. Spomenik bo sestavljen iz dveh osem metrov visokih črk, U in N (»United Nations«). V jekleno konstrukcijo bodo z betonom zalili 16.744 čevljev, ki bodo ponazarjali 8372 žrtev Srebrenice. Čevlje zbirajo v dvanajstih evropskih mestih. Črki pa bodo, ponazarjajoč »zgorele dele«, prebadale tri velike hermetično zaprte luknje iz pleksistekla, zapolnjene z oblekami žrtev, ki so jih našli v množičnih grobiščih.
Akcijo »Združeni proti pozabi« so podprli številni ugledni umetniki, verski predstavniki, športniki, novinarji iz Bosne in Hercegovine ter sveta, ki darujejo čevlje za spomenik. Reis dr. Mustafa Cerić vidi v projektu možnost za »mobilizacijo ljudi, predvsem mladih, za ustvarjanje novega evropskega ozračja sožitja med kulturami, narodi in verami na tem območju. Ne smemo pozabiti na univerzalno načelo, da boj za drugega pomeni boj za samega sebe ... Naj bo zaradi Stolpa sram vse tiste, ki so storili zlo, in naj bo Stolp hkrati opomin, da se zlo nikoli več ne ponovi.« Na Hrvaškem se je na akcijo odzval novinar Denis Latin, poročevalec z bojišč v nekdanji Jugoslaviji. »Nenehno je treba opozarjati svetovno javnost na napake, ki jih je storila. Zločinov ne smemo pozabiti, vendar je treba okrepiti tudi spoznanje, da samo mir in sodelovanje lahko narodom sveta zagotovita razvoj in življenje, vredno človeka,« je dejal.
Pobudniki projekta kajpak ne pričakujejo, da bi predstavniki velikih držav ali pa Združenih narodov sprejeli soodgovornost za genocid v Srebrenici. Le nizozemska vlada je takrat odstopila, ker so njeni vojaki v sestavu sil Združenih narodov dopustili zločin. Matere Srebrenice so sicer tožile Združene narode, vendar brez uspeha. »To ni prav. Če odgovornim v Združenih narodih ne moremo soditi pravno, jim bomo sodili drugače. Združeni narodi so neverjetno arogantni do preživelih. 'Stolp sramu' je odgovor na to aroganco,« je dejal Philipp Ruch.
Stolp sramu bo v spomin in opomin. Več pa obeta čedalje tesnejše sodelovanje med državami, ki poteka navkljub travmatični bližnji preteklosti, saj daje upanje, da Balkan morda v bližnji prihodnosti ne bo več »sod smodnika«.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.