21. 6. 2010 | Mladina 24 | Družba
Prostor bolečine in spomina
Izbor najboljših poslovilnih objektov v Sloveniji
POKOPALIŠČE SREBRNIČE
© Miran Kambič
Poslovilni objekti so posebna tema arhitekture, ki je močno simbolno zaznamovana. Zadnje slovo, prehod iz zemeljskega sveta v svet mrtvih, je občutljiva tema. Poslovilni objekti niso zgolj pokopališka infrastruktura oziroma sanitarni objekti, temveč javni prostor, namenjen posebnim obredom in zbiranju ljudi ob posebnih priložnostih ter zato pomenijo za arhitekte velik izziv pri snovanju. Njihovo oblikovanje mora biti brezčasno, podrejeno ustvarjanju trenutkov slovesa in spominov. Arhitektura, oblikovana z enostavno, a močno simbolno, nagovorno igro praznine, materialov, svetlobe, barv in pogledov v naravo, lahko ustvari izjemne posvečene prostore, ki predstavljajo diskretno ozadje za spokojno vzdušje.
Poslovilne objekte ob pokopališčih so v Sloveniji začeli graditi v drugi polovici 19. stoletja. V mestih so v aktivno splošno rabo prišli po drugi svetovni vojni, saj so do takrat obrede ob pokojniku večinoma opravljali doma. Na množično gradnjo poslovilnih objektov je vplival leta 1984 sprejeti zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč, ki predpisuje gradnjo poslovilnih objektov. Za slovensko kulturo ima v več pogledih izjemen pomen pokopališče Žale. Zaradi velike kulturnozgodovinske in umetniške vrednosti Žale veljajo za izjemen dosežek celo na svetovni rani. Arhitekt Jože Plečnik je leta 1940 razvil obsežen kompleks v zelenju s simbolnim portalom z mogočnim stebriščem, ki ločuje mesto živih od mesta mrtvih. Ustvaril je mesto mrtvih s subtilno postavitvijo objektov v prostor. Enajst različno zasnovanih poslovilnih kapelic je v prostor postavljenih tako, da omogočajo zasebnost svojcem. Premišljena zunanja ureditev pa ponuja prostor tolažbe in upanja ob zadnjemu slovesu. Plečnikova dediščina »Vrta vseh svetih«, kot ga je poimenoval sam, je določila izhodišče za gradnjo poslovilnih objektov po drugi svetovni vojni.
V Sloveniji je bilo zadnja leta zgrajenih veliko poslovilnih objektov, a le peščica presega povprečje. Če se peljemo po slovenski krajini, v sklopih pokopališč opazimo veliko poslovilnih objektov, ki so večinoma arhitekturno na izjemno nizki ravni. Najpogosteje jih ne načrtujejo arhitekti, saj je objekt majhne kvadrature in nezahteven v tehničnem smislu. Pri načrtovanju te majhne arhitekture se prepogosto pozabi na ustvarjanje slovesnega prostora, v nekem smislu čiste arhitekture, namenjene zadnjemu slovesu, kjer se prostor prepusti čustvom.
POKOPALIŠČE SREBRNIČE
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Glavni članek
Ozadje
Se je gradnja v neskončne višave ustavila?
Igrišča za otroke 21. stoletja
Je les res samo za kres?
Cene spet rastejo
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.