Boštjan Vernik Šetinc

Prevzemate torej funkcijo, katere potenciali doslej očitno še niso bili dovolj izkoriščeni ...

> Milo rečeno. Ta funkcija je zaradi različnih razlogov ostala brez kakršnekoli kredibilnosti.

Kateri so ti razlogi?

> Če ne zaradi drugega, zaradi ravnanj vlade, ki si je na to mesto drznila postaviti nekoga, ki ni izpolnjeval pogojev, in pri tem zagrešila tudi politično diskriminacijo. Če to dela vlada in če to naredi ravno pri imenovanju na položaj zagovornika enakosti, kako je potem mogoče pričakovati, da bodo drugi bolj spoštovali prepoved diskriminacije?

Je bil takrat problem, da Janševa vlada na tem mestu ni želela vas ali da si je tako zelo želela svojega človeka?

> Po mojem oboje. Znano je, da je bil moj predhodnik član in celo funkcionar neke politične stranke, po drugi strani pa sem sam že pred tem tej vladajoči in tudi drugim strankam dal vedeti, da se z dnevno politiko ne mislim ukvarjati, da strogo gojim neodvisnost in nisem član nobene stranke, ampak sem zavezan pravu človekovih pravic.

Kakšna je vaša vizija opravljanja te funkcije?

> Vizija je dvojna. Eno je biti nasprotnik diskriminacije in narediti, kar se da, da se ljudje zavejo, da njihovo početje lahko pomeni tudi diskriminacijo, ki je velikokrat nenamerna in nenaklepna, kar pa ne pomeni, da je kaj manj škodljiva. Po drugi strani pa je ključno spodbuditi državo in vlado, da bi sami postali zgled na tem področju, ker v nasprotnem primeru ni možno pričakovati, da bodo vsi drugi spreminjali svoj zakoreninjeni odnos do določenih vprašanj.

Bodo za krepitev instituta zagovornika enakosti potrebne tudi zakonske in organizacijske spremembe?

> Določila v mednarodnem in evropskem pravnem redu je treba razumeti tako, da je Slovenija dolžna ustanoviti neko neodvisno in specializirano telo, ki bo nad prepovedjo diskriminacije bdelo sistematično in imelo po možnosti tudi kako palico, da tako rečem. Recimo po zgledu informacijskega pooblaščenca. Ne nazadnje ima ta vlada to zavezo tudi v svojem koalicijskem sporazumu. O tem si bom trudil najti skupni jezik z vlado in z vsemi, ki so v to odločanje vpleteni. Če tega ne bomo naredili, ne moremo pričakovati, da Slovenija postane družba, v kateri se bomo s problemom diskriminacije resno soočali. En sam uradnik, kot to zdaj predvideva zakonodaja, tega ne zmore.

Vašemu predhodniku so očitali predvsem neaktivnost, boste vi ravnali drugače, pred dnevi so bili recimo žrtve diskriminacije spet istospolno usmerjeni ...

> Ne vidim nobenega zadržka, da se ne bi samoiniciativno opredeljeval do problemov, ki so aktualni, če bom to štel za potrebno. Ne bom čakal, da problemi pridejo na mojo mizo, ampak že sedaj vem, kje so, in imam tudi žilico za to, da jih poiščem. Kar se tiče aktualnega problema, ni od včeraj in gre za ekscese, ki so najbolj obžalovanja vredni. Pomembno je, da se je država začela kolikor toliko uspešno odzivati nanje. Trije storilci od lani so sicer formalno še nedolžni, a sodišče je enkrat že ugotovilo, da je bilo njihovo dejanje storjeno iz sovraštva. To ni samo buška. To je buška, ker nekoga sovražim, ker je to, kar je.