Svet: Kratke novice

Križi in težave s križi

Potem ko je Evropsko sodišče za človekove pravice razsodilo, da razpelo ne sodi v javne prostore, torej tudi ne v učilnice javnih izobraževalnih ustanov, se je Italija, ki je bila v tem primeru obsojena zaradi razpel v osnovnih šolah, pritožila. Vatikan, ki mu je takoj podporo izrekla tudi slovenska RKC, zdaj pravi, da se bo še naprej boril za ohranitev krščanskega križa in drugih krščanskih verskih simbolov na javnih mestih. Zdaj križa v javnem prostoru ne razumejo več kot prvenstveno verski simbol, ampak zgolj kot del evropske kulturne dediščine. Nepremišljena odstranitev križev in ostalih verskih simbolov pa »bi pomenila nasilno ločevanje narodne istovetnosti od njenega duhovnega in kulturnega izročila«.

Lezbična poroka premierke

Islandska premierka Johanna Sigurdardottir se je poročila s svojo partnerko Jonino Leosdottir. To jima je omogočil novi zakon o istospolnih porokah, ki ga je islandski parlament sprejel soglasno.

Spolne zlorabe v RKC

Belgijska policija je izvedla racijo na sedežu belgijske RKC v Bruslju. Razlog so seveda sumi spolnih zlorab otrok s strani cerkvenih dostojanstvenikov. Poleg tega so izvedli hišno preiskavo tudi na domu belgijskega nadškofa Godfrieda Danneelsa. Papež Benedikt XVI. pa je ravnanje belgijske policije označil za obžalovanja vredno in belgijskim kolegom, ki jih preiskuje policija, izrekel »svojo solidarnost v tem žalostnem trenutku«. Vatikan je v teh dneh tudi ostro kritiziral dunajskega nadškofa Christopha Schönborna, ker je sam kritiziral nesrečno spopadanje Vatikana s pedofilskimi škandali.

Parlamentarni ekstremizem?

Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki je najprej podprl politične spremembe v Kirgiziji, je po referendumu, na katerem so se državljani izrekli za uvedbo parlamentarne demokracije, spremenil mnenje. Ubogi Kirgizi verjetno niti ne vedo, za kaj so se odločili, vedo pa dobro, čemu se želijo odreči. Tega se pa očitno zaveda tudi Medvedjev, ki opozarja, da lahko prehod iz despotskega sistema v parlamentarno demokracijo spodbudi ekstremizem in prebudi skrajneže. »Da bi se temu izognili, je potrebna močna in dobro organizirana oblast,« pravi Medvedjev.

Avtonomna Katalonija

Špansko ustavno sodišče je potrdilo zakonitost novega katalonskega statuta, ki so ga Katalonci potrdili tudi na referendumu in jim prinaša več avtonomije na političnem in finančnem področju. So pa ustavni sodniki vendarle dejali, da definicija, da so Katalonci nacija, ki jo vsebuje preambula statuta, ni pravno veljavna.