8. 7. 2010 | Mladina 27 | Politika
Generalova vozovnica domov
Se bodo ZDA drugo leto res lahko začele umikati iz Afganistana?
»Ameriški predsednik ima enega človeka in eno leto, da zmaga v vojni v Afganistanu,« je v ponedeljek poročala ameriška televizijska hiša CNN. Človek, o katerem govorijo, je David Petraeus, že tretji Obamov glavni general v dobrem letu dni, ki mora v Afganistanu osvojiti misijo nemogoče. Spomnimo, glavni poveljnik ameriških sil v tej državi, general David McKiernan, je odletel maja lani, in sicer na željo obrambnega ministra Roberta Gatesa, ki je bil mnenja, da mora ta položaj zasesti oseba »z novimi, svežimi pogledi« na vojno situacijo v Afganistanu. V Beli hiši so to nalogo zaupali generalu Stanleyju McChrystalu in ironično, ta je odletel zato, ker je gledal na vse skupaj preveč po svoje. Menjava glavnega vojnega generala je precejšnja redkost, menjava dveh v letu dni pa že precej škodljiva. Škodljiva, ker spodkopava že tako nizko moralo med vojaki in na splošno daje vtis, da v Washingtonu ne morejo najti dovolj trdnega ter zaupanja vrednega človeka, ki bi znal obrniti razvoj dogodkov v prid zmage.
Tu je potem še vrtenje v krogu, kar zadeva vojaško strategijo. McKiernan se je pri bojih s talibani zanašal na težko orožje, topništvo in obleganje iz zraka. McChrystal je njuno vlogo nekoliko zmanjšal, da bi bilo manj smrtnih žrtev med civilisti, Petraeus pa je že namignil, da bo zdaj spet poskusil s težkim orožjem. Razlog za to naj bi bilo več smrtnih žrtev med ameriškimi in koalicijskimi vojaki. A tu gre za luknjasto logiko. Kot prvo, zavezniki so vsako leto (z izjemo 2003) zabeležili višjo smrtnost v svojih vrstah, ker so pač talibani iz leta v leto močnejši. Sicer je res, da zaradi manjše vloge topništva zdaj prihaja do drznejših uporniških napadov na vojaške baze, vendar to nikakor ni glavni razlog za visoko smrtnost med zavezniki. Največ jih pomorijo podtaknjene bombe; letos je zaradi njih umrlo 57 odstotkov zavezniških vojakov, kar je primerljivo z leti prej. To je glavni problem, ki (še) nima rešitve. Američani so denimo v Afganistan pripeljali bolj opremljena ter odpornejša vojaška vozila in talibani so se na to odzvali preprosto tako, da so začeli izdelovati večje bombe.
Prvi test, ki ga bo moral opraviti Petraeus, je ofenziva na Kandahar. Ta bi že morala potekati, a je McChrystal pred več tedni priznal, da se bo odvijala »bolj počasi, kot smo si sprva zamislili«. Po nekaterih informacijah naj bi bila zdaj preložena do septembra. Petraeus ve, da ga čaka zelo težavna naloga, napoveduje »težke čase« in »grozljive akcije« upornikov. Vendar obstaja še en razlog, zakaj se bo naloge lotil počasi, a o njem ne govori, kot tudi McChrystal ni. Namreč: zadnja velika zavezniška ofenziva v sosednji provinci Helmand se je po vsemu sodeč izjalovila. Njen namen ni bil le izriniti talibane, temveč predvsem osvojiti srca lokalnih prebivalcev. Toda pobijanje civilistov in nočne hišne racije so opravile svoje. Mednarodna organizacija International Council on Security and Development (ICOS) prek najetih lokalnih uslužbencev meri javno razpoloženje med Afganistanci. Podatki iz Helmanda pričajo, da je 61 odstotkov ljudi sedaj bolj jeznih na zavezniške vojake kot pred spomladansko ofenzivo. Kar 97 odstotkov jih je mnenja, da se je zaradi operacije samo še povečalo število na silo razseljenih ljudi. 95 odstotkov jih verjame, da se talibanom pridružuje vedno več mladih. 67 odstotkov jih je proti močni prisotnosti tujih vojakov in 71 odstotkov jih hoče, da ti zapustijo njihovo provinco. Problem za Petraeusa je ta, da sicer lahko napade Kandahar, vendar kdo mu bo zagotovil, da mu ne bodo talibani takoj odprli novo fronto v Helmandu in ga tako rekoč napadli v hrbet? Petraeus še pravi, da bo njegova strategija uničenje uporniških zatočišč. Kakšnih zatočišč? Uporniki so vse naokoli.
Tu je še močan političen pritisk na generala. Obama namreč vztraja, da se bodo ameriški vojaki drugo leto začeli umikati iz Afganistana. To je v bistvu smešno, a Petraeus se zagotovo ne smeji. Od njega hočejo čudež, torej dovolj veliko zmago nad talibani, da bo Obama lahko uresničil dano politično obljubo. Po svoje ni čudno, da je bil McChrystal tako zelo ra-zočaran nad predsednikom in celotno ekipo v Beli hiši. Že dalj časa dajeta vtis, da resnično nimata pojma, kaj se dogaja v Afganistanu. Ne razumeta, da ni vprašanje, ali bo zaveznikom uspelo premagati talibane do drugega leta. Vprašanje je, ali jih sploh kdaj bodo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.