8. 7. 2010 | Mladina 27
Sezona ozona
Poleti se zračnoonesnaževalski zabavi pridruži nov gost
© Matej Leskovšek
Močnejše sončno obsevanje, ki nas greje v poletnih mesecih, s seboj prinaša tudi zvišane koncentracije ozona v zunanjem zraku in s tem dodatno onesnaženje. Pristojni opozarjajo, da se je ob vročih jasnih dneh čez dan smiselno zadrževati v zaprtih prostorih, kjer so koncentracije ozona nižje. Predvsem to velja za občutljivejše skupine prebivalstva. Za kaj gre? Ozon (O3) seveda v višjih plasteh ozračja, v stratosferi, prestreza ultravijolične žarke in varuje življenje na Zemlji. Pri tleh, v troposferi, pa, ker je močan oksidant, uničuje celice. Zaradi svojih »morilskih« sposobnosti je zelo priročen za čiščenje pitne vode, v zraku pa je nezaželen, škodljiv za živali in rastline. Ljudje zvišane koncentracije ozona praviloma občutimo kot draženje oči in dihalnih poti, pri astmatikih lahko sproži napad. Dolgotrajna izpostavljenost visokim koncentracijam je lahko tudi zelo škodljiva za zdravje. »Ameriške raziskave so pokazale, da otroci, ki so pogosto izpostavljeni visokim koncentracijam ozona, že po štirih letih kažejo znake upadanja pljučne funkcije,« pravi dr. Peter Otorepec z Inštituta za varovanje zdravja.
Troposferski ozon je produkt fotokemičnih reakcij med t. i. predhodniki ozona, zračnimi onesnaževali, med katerimi so najpomembnejši dušikovi oksidi in ogljikovodiki. Močnejše ko je sončno obsevanje, več ozona nastane, to dokazuje tudi podatek, da so največje koncentracije ozona na naseljenih območjih navadno izmerjene na Primorskem, kamor onesnaženi zrak večkrat zanese iz Italije. Ironično je sicer, da k zmanjšanju koncentracij ozona pripomore onesnaženost zraka z dušikovim monoksidom, saj ta z ozonom reagira, tako da nastane dušikov dioksid. Koncentracije ozona v večjih mestih so tako manjše zaradi večje koncentracije drugih onesnaževal. Sezona zvišanih koncentracij ozona v Sloveniji traja od aprila do oktobra. Lani so bile z uredbo določene letne mejne vrednosti ozona (40 mikrogramov na kubični meter zraka) presežene na sedmih od dvanajstih merilnih postaj po Sloveniji. Kljub temu pa razmere niso skrb zbujajoče, saj je preseganje opozorilne vrednosti (180 mikrogramov na kubični meter) zadnje čase bolj izjema kot pravilo. Po podatkih Agencije za okolje letos v zraku še ni bilo presežnih vrednosti. Kot pojasnjuje vodja sektorja za kakovost zraka v ARSO Tanja Bolte, vreme še ni bilo »pravo«, saj padavine očistijo in ohladijo ozračje. »Ob nedavnem obdobju lepega in toplega vremena so bile koncentracije sicer zvišane, nikjer pa niso dosegle opozorilne vrednosti.« Tudi lani se je to zgodilo le dvakrat.
Ozon drugače od drugih onesnaževal ni vezan na ozko območje okoli vira onesnaženja, ampak se hitro razširi na širše območje in tudi do tri kilometre v višino. Še posebej zanimivo je, da so koncentracije višje na višji nadmorski višini. Najvišje koncentracije praviloma izmerijo na merilnem mestu na Krvavcu. Svež poletni zrak v hribih je tako lahko celo slabši od tistega v mestu.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.