8. 7. 2010 | Mladina 27
Preveč cepiva
Ker pandemije nove gripe ni bilo, imajo države težave s prevelikimi količinami cepiva, ki mu bo potekel rok uporabnosti
Cepljenje proti novi gripi
© Borut Peterlin
Dobro leto mineva od pojava prašičje gripe (kasneje imenovane nova) in pandemije, ki jo je po izbruhu bolezni razglasila Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). Zaradi nove gripe je po podatkih SZO do aprila umrlo 17.800 ljudi, zaradi sezonske gripe pa vsako leto umre pol milijona ljudi. O domnevah, da je bila bolezen za tako resno razglašena zaradi pritiskov farmacevtske industrije, smo že poročali, a pojavlja se še drugo vprašanje. Kam z zalogami cepiva, ki so ga v prevelikih količinah kupovale države in mu bo (ali pa mu je že) potekel rok uporabnosti?
Konec aprila se je s tem ukvarjal Laos. Prebivalcem so, da bi porabili 660.000 odmerkov pred iztekom roka uporabnosti, ponudili brezplačno cepljenje. V ZDA bodo morali zavreči 40 milijonov odmerkov, to je 25 odstotkov njihove zaloge. Sicer ni prvič, da bo treba kako cepivo uničiti, vendar navadno količina takega cepiva ni presegla 10 odstotkov zaloge. In uničenje cepiva za državo pomeni zapravljen denar.
Na ministrstvu za zdravje so potrdili, da je Slovenija prejela 222.000 odmerkov cepiva. Najprej so bili načrti bistveno obsežnejši, pa se je nato nekdanjemu ministru Borutu Miklavčiču uspelo dogovoriti za nabavo manjše količine cepiva. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja ima Slovenija na zalogi še 68.300 odmerkov cepiva proti pandemski gripi. Cepivu, namenjenemu osebam, alergičnim na jajčne beljakovine, rok poteče oktobra letos, gre pa za 2800 odmerkov. Preostalim 65.500 odmerkom rok poteče leto kasneje. K sreči tako še nimamo težav z odvečnim cepivom.
Da hujših posledic nova gripa ni imela, je sicer dobro. Generalna direktorica SZO Margaret Chan je na majski skupščini SZO dejala, da je svet ob pojavu nove bolezni preprosto imel srečo, saj virus ni mutiral, cepivo pa je bilo učinkovito. Srečo je nedvomno imela tudi farmacevtska industrija. Švicarski farmacevtski koncern Novartis je v prvem četrtletju letos poročal o povečanju čistega dobička zaradi dobre prodaje cepiva proti novi gripi, in to za 49 odstotkov, GlaxoSmithKline, pri katerem je cepivo nabavila tudi Slovenija, je predvsem zaradi nove gripe prihodke povečal za 18,5 odstotka. Ravno tako je prodaja narasla v koncernu Roche, tudi zaradi povečanega povpraševanja po zdravilu za novo gripo - tamifluju. Zato ni mogoče reči, da so očitki, da je šlo pri gripi in razglasitvi pandemije za konstrukt farmacevtske industrije, povsem neutemeljeni.
Vendar pa predstojnik katedre za socialno farmacijo na ljubljanski fakulteti za farmacijo doc. dr. Mitja Kos pravi, da je šlo pri vsem skupaj za presojo na podlagi takrat znanih informacij. »Lahko se sicer sprašujemo, ali so bile akcije upravičene in kako bomo v bodoče ravnali v takih situacijah. Če so neupravičeni pritiski industrije obstajali, je treba razmišljati, kako jih v prihodnje preprečiti, da bodo presoje neodvisne.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.