8. 7. 2010 | Mladina 27 | Politika
Lov na čarovnice
Kako so v SDS izrabili študentske demonstracije, da so lahko obračunali s tisto civilno družbo, ki jim ni všeč
Dr. Andrej Kurnik in Fronta prekercev zapuščajo demonstracije, v ozadju še nepoškodovani parlament
© Borut Peterlin
Poslanska skupina SDS, konkretno Jože Tanko v njenem imenu, je zahtevala in dosegla sklic nujne seje odbora za notranjo politiko. Namen? »Obravnava suma političnega vpliva na delo policije, zaradi česar je prišlo do strokovnih napak in opustitev dolžnega ravnanja ministrstva za notranje zadeve in generalne policijske uprave ob študentskih in dijaških demonstracijah dne 19. 5. 2010.« Že po zbranem gradivu, ki ga je SDS še pred obravnavo objavila na svoji spletni strani, tem nepresahljivem vrelcu teorij zarot in tovrstne zabave, je bilo jasno, kaj se bo na sredini seji omenjenega odbora dogajalo. Jasno je bilo, da bo šlo za novo farso in obračun z ljudmi, ki jih SDS vidi kot svoje največje ideološke nasprotnike. In tako je na koncu tudi bilo, za kar je v prvi vrsti poskrbel predsedujoči odboru Vinko Gorenak, kakopak član SDS.
Osrednji namen seje je bil nazorno in z obsežnim »dokaznim gradivom« javnosti pokazati, kaj je šlo narobe na študentskih demonstracijah, ki so se končale z razbijanjem parlamenta. Po prepričanju SDS je za nerede neposredno odgovorna Fronta prekercev, skupina samoorganiziranih študentk in študentov, ki je izvedla svoj protest proti malemu delu in se ni priključila demonstraciji, ki jo je vodila Študentska organizacija Slovenije (ŠOS). Spomnimo, Fronta prekercev se je za ločeni protest odločila zaradi nestrinjanja z uradno politiko ŠOS do malega dela, ki je po njihovem mnenju usmerjena k ohranitvi nevzdržnega statusa quo zaradi lastnih koristi študentskih organizacij, ki se v veliki meri financirajo iz študentskega dela. »Kljub temu nismo želeli imeti popolnoma ločenega protesta,« pravi Luka Mesec, predstavnik Fronte prekercev, študent tretjega letnika na Fakulteti za družbene vede. »Zbrali smo se pred Filozofsko fakulteto in se odpravili proti Prešernovemu trgu, da bi se pridružili glavnini protestnikov, o čemer smo se tudi predhodno dogovarjali s ŠOS. Obljubljeno nam je bilo, da bo lahko naš predstavnik tudi nagovoril študente z odra. Ko pa smo prišli tja, nam je bilo rečeno, da za našega govornika ni mesta na odru, prav tako je bilo očitno, da pri organizatorjih ŠOS nismo zaželeni, zato smo se pač predčasno kot skupina odpravili pred parlament.« Za Gorenaka je bila prav to prelomna točka dneva, po kateri je šlo vse narobe.
V predstavitvi »dokaznega gradiva« je Gorenak zavrtel posnetek prihoda pred parlament, ki so ga posneli prekerci sami in ki po njegovem mnenju dokazuje, da so nasilje začeli prav oni. Ob gledanju posnetka in nasploh jih je obmetaval z oznakami, kot so »ultralevičarji«, »anarhisti«, »rivalska skupina«. Posnetek prikazuje skupino okrog dvesto študentov, ki so se nekaj po drugi uri popoldan zbrali pred parlamentom z razobešenimi transparenti in tam počeli ... pravzaprav nič. To je bilo razvidno s samega posnetka, ki ga je Gorenak predvajal. Izjemi sta bili steklenica in plastenka, ki sta poleteli proti parlamentu, vendar ni bilo videti, da sta ga tudi zadeli. Prva je poletela ob 14.36, druga ob 14.45; to so ugotovitve policije. Fronta prekercev se je nato, še pred tretjo uro, pomaknila pred stavbo TR3 na Trgu republike, torej stran od parlamenta, ki je bil takrat še ves sijoč in predvsem cel. Pred njim so se nato začeli zbirati študentje in dijaki, ki so pod zastavo ŠOS prišli tja s Prešernovega trga. In takrat so se začeli neredi. Kot je na seji odbora pričal Janez Ogulin iz Generalne policijske uprave, je prva granitna kocka na stavbo parlamenta priletela ob 15.01. In za njo desetine, če ne stotine drugih.
Čeprav Gorenak vztraja, da so za nemire krivi anarhisti in druga ultralevičarska svojat, je v pogovoru za Mladino zanimivo izjavil, da »hja, če bi me pa vprašali, kdo je povzročil glavnino škode na parlamentu, madonca, bi pa bil res v zadregi«. Kot da ne bi izrekal hudih obtožb na račun samoorganiziranih študentov, da so nerede začeli. A Fronte prekercev ob začetku nemirov sploh več ni bilo tam. Ko so začele deževati granitne kocke, so se slednji organizirano že pomikali proti Socialnemu centru Rog. A Gorenak ima odgovor tudi na to. Kot je že uvodoma poskušal dopovedati na seji odbora, so se študentje iz Fronte prekercev, potem ko naj bi zanetili nemire, s prizorišča spretno umaknili. Bili naj bi »organizatorji«, ki spodbudijo ljudi k nasilju, potem pa se pritlehno umaknejo in opazujejo stvari iz ozadja. Na kraju samem ga sicer ni bilo, niti ni v prid tej teoriji predložil kakršnihkoli dokazov, a nam je na koncu zatrdil, da »sicer se ne bi rad hvalil, a obvladam psihologijo množic«. Torej, ko v množici kdo začne nasilje, se to hitro razširi. A ima spet problem. Zakaj se niso nemiri potemtakem začeli že ob 14.36, ko je letela steklenica po zraku? Zakaj tistih nekaj sto študentov ni že takrat začelo razgrajati? Zakaj se je torej vse skupaj začelo šele, ko je na prizorišče prišla druga, neprimerno večja skupina protestnikov? Treba je tudi omeniti dejstvo, da je policija Fronti prekercev izstavila plačilni nalog, ker niso imeli uradnega dovoljenja za pohod od Prešernovega trga do Šubičeve ulice, kjer je državni zbor. ŠOS pa je medtem od policije prejel plačilni nalog zaradi vnašanja nevarnih predmetov na shod pred parlamentom.
Sejo odbora je zaznamovalo še to, da na njej ni bilo nobenega predstavnika Fronte prekercev. SDS je predstavila dvomljive in nekredibilne dokaze proti samoorganiziranim študentom, ni pa jim dala možnosti, da nanje odgovorijo, oziroma kot se je izrazil Gorenak: »Ni mi do tega, da bi imel te ljudi, ki si takšne stvari mislijo o demokraciji, tukaj.« Na sejo ravno tako ni bil vabljen univerzitetni profesor s FDV Andrej Kurnik, znani aktivist za pravice migrantskih delavcev, azilantov in izbrisanih, ki ga je Gorenak označil za »idejnega vodjo ultralevičarjev«. Prav tako ni bilo medijske strokovnjakinje in univerzitetne profesorice s koprske Fakultete za humanistične vede Sandre Bašič Hrvatin, čeprav je bila na seji pokazana njena fotografija s protesta, nad njo pa je pisalo: »Del demonstrantov se ni zavedal, da sledi vodilnemu čelu ultralevičarskih in anarhističnih skupin.« Ali pa Aigul Hakimove, njeno fotografijo so tudi pokazali, gre pa za aktivistko iz Roga, ki se ji je Televizija Slovenija zahvalila za pomoč pri izdelavi dokumentarnega filma Gradimo suženjstvo o izkoriščanju tujih delavcev. To je bila osrednja poanta te seje. Ta imena in ti obrazi. To so bile glavne tarče napada SDS. Gorenak ni pokazal fotografij, kako Fronta prekercev meče granitne kocke na parlament, ker teh posnetkov ni. Kar je res hotel doseči s to sejo, je diskreditacija omenjenih ljudi. Pa še samoorganiziranih študentov zraven, zakaj pa ne?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.