8. 7. 2010 | Mladina 27
Vojska Metuzalemov
Kako bomo preživeli jesensko revolucijo?
»Svetovna zdravstvena organizacija predvideva, da bo leta 2030 prvič na svetu več starih ljudi kot otrok. To s stališča narave za nobeno vrsto ni obetavno,« - dr. Božidar Voljč, nekdanji minister za zdravje
© Borut Peterlin
Slovenija leta 2050. Število upokojencev je že pred desetimi leti preseglo število delovno aktivnih prebivalcev. Število prebivalcev, starih več kot 80 let, je enako številu otrok, starih do 14 let. Tretjina populacije je stara več kot 65 let. Število stoletnikov je z nekaj manj kot 200 leta 2010 naraslo na blizu dva tisoč. Sindikati se upirajo zvišanju upokojitvene starosti na 70 let, a premier in predsednik največje vladne stranke Desus je neomajen. Delati bo treba dlje, sicer se lahko poslovimo še od tiste borne državne pokojnine, ki nam je ostala in ki je vse bolj videti le še kot »ostanek prejšnjega režima«. Največja opozicijska stranka, Stranka mladih Slovenije, medtem opozarja, da delovno aktivno prebivalstvo preprosto ne more več podpirati upokojencev. Državljani se že zdavnaj ne delijo več na vaše in naše, ampak na stare in mlade. Ko v podnaslovu omenjamo jesensko revolucijo, torej ne govorimo o splošni stavki, ki jo sindikati javnega sektorja napovedujejo za to jesen, ampak o tem, da delež starejše populacije nezadržno narašča. Revolucija je oziroma bo počasna, a neizbežna.
Napovedi o političnih razmerah v državi v prihodnosti so resda popolna špekulacija, statistični podatki o starostni sestavi prebivalstva pa so podprti s projekcijami prebivalstva za Slovenijo. Pa sploh nismo uporabili podatkov, pri katerih so vrednosti najvišje, temveč navajamo srednjo različico verjetno precej konservativno zastavljene projekcije, ki ne upošteva morebitnih velikih znanstvenih prebojev. Slovensko, evropsko in svetovno prebivalstvo se nezadržno stara. Po podatkih Združenih narodov se bo število ljudi, starejših od 60 let, do leta 2050 podvojilo. Leta 2009 jih je bilo 11 odstotkov, do leta 2050 pa se bo njihov delež povečal na 22 odstotkov. Ali drugače, lani je bilo na svetu nekaj več kot 700 milijonov starejših od 60 let, do leta 2050 jih bo več kot dve milijardi.
Staranje prebivalstva bo vsekakor imelo daljnosežne posledice za družbo. Bodo te katastrofalne? Ne nujno. Vsekakor pa prihodnost na prvi pogled ni videti obetavna. »Svetovna zdravstvena organizacija predvideva, da bo leta 2030 prvič na svetu več starih ljudi kot otrok. To s stališča narave za nobeno vrsto ni obetavno,« pravi dr. Božidar Voljč, nekdanji minister za zdravje in vodja zdravstvene sekcije na Inštitutu za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje Antona Trstenjaka.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.