15. 7. 2010 | Mladina 28 | Politika
Kršene človekove pravice
Evropsko sodišče za človekove pravice pritrdilo izbrisanim
Protest v Bruslju
© Dare Čekeliš
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je v torek izdalo sodbo zoper Republiko Slovenijo v prid skupini izbrisanih. Ti so na čelu s prvopodpisanim, zdaj že pokojnim Milanom Makucem, 4. julija 2006 na sodišče vložili pritožbo zaradi nezakonitega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva leta 1992.
Pravni zastopnik Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije, mag. Matevž Krivic, sodbe še ni želel komentirati, saj je, kot pravi, za to še prezgodaj. Podobno nam je povedala tudi Neža Kogovšek z Mirovnega inštituta, ki pravi, da je za zdaj težko reči, kaj takšna sodba pomeni v praksi. Samo sodbo je namreč možno brati na vsaj dva načina: da naj Slovenija izvršuje nov zakon, ki je bil sprejet marca letos, ali pa da sodišče od Slovenije zahteva še več, torej različne ukrepe tako za posamezne primere izbrisa kot za vse izbrisane na splošno. Kogovškova namreč opozarja, da novi zakon o izbrisanih postavlja določene pogoje, pod katerimi lahko zaprosijo za status oziroma dovoljenje za bivanje, medtem ko sodba evropskega sodišča posebnih pogojev ne omenja in nalaga Sloveniji ureditev statusa vsem izbrisanim. »Sodišče zahteva, da se oškodovanim vrne status v stanje, kakršno je bilo pred izbrisom, kolikor je to le mogoče. Vendar - ali je dovolj, da jim država vrne status? Menim, da ne, saj vrnitev statusa ne povrne škode, ki jim je bila storjena v zadnjih osemnajstih letih,« še dodaja Kogovškova.
Strasbourško sodišče je sicer ugotovilo kršitev 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki varuje pravico do varstva zasebnega in družinskega življenja. Pritožnikom je namreč izbris posegel v zasebno življenje v Sloveniji, kjer so prej legalno živeli velik del svojih življenj. Ugotovljena je bila tudi kršitev 13. člena konvencije, ki ščiti pravico do učinkovitega pravnega sredstva, ker kljub odločbam ustavnega sodišča v letih 1999 in 2003 to ni bilo implementirano. Sodišče ni ugotovilo kršitve 14. člena v povezavi z 8. členom konvencije, ki se nanaša na prepoved diskriminacije v povezavi z varstvom zasebnega in družinskega življenja. Neža Kogovšek opozarja, da to ne pomeni, da diskriminacije ni bilo, temveč da je sodišče sploh ni ugotavljalo, saj je razsodilo, da je že prišlo do kršitve 8. in 13. člena konvencije.
Sodišče še ni odločilo o zahtevah pritožnikov za odškodnino, kar pomeni, da se bo postopek v zvezi z odškodninskimi zahtevki pred sodiščem nadaljeval.
Državni zbor je sicer 8. marca letos sprejel spremembe zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, ki izbrisanim omogoča, da bodo po vložitvi vloge in izpolnjevanju zakonskih pogojev lahko v individualnem postopku pridobili dovoljenje za stalno bivanje v Sloveniji od vložitve vloge naprej, s posebno dopolnilno odločbo pa bodo lahko legalizirali bivanje v Sloveniji vse od izbrisa.
V zvezi z novelo zakona so sicer poslanci SDS in SNS pozneje vložili pobudo za zakonodajni referendum, vendar pa je ustavno sodišče prejšnji mesec odločilo, da referenduma ne bo, saj bi s tem nastale protiustavne posledice.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.