15. 7. 2010 | Mladina 28 | Politika
Luč na koncu vrtine?
Po treh mesecih prve res optimistične novice iz Mehiškega zaliva
46 tisoč ljudi, več kot 6400 plovil in nekaj deset letal se v teh dneh še vedno ukvarja z razlito nafto in prizadevanji za ustavitev nadaljnjega iztekanja v Mehiški zaliv. Do zdaj je v morje po ocenah izteklo med 340 in 660 milijoni litrov nafte. Skoraj trije meseci so minili od eksplozije na ploščadi Deepwater Horizon, mediji pa so že utrujeni od spremljanja in poročanja o katastrofi, katere razsežnosti še kar ni mogoče v celoti opisati.
A ta teden so bila poročila vendarle nekoliko bolj optimistična. Podjetju BP je nad vrtino uspelo namestiti tesnejši pokrov, s katerim bi jim po optimističnem scenariju lahko uspelo usmeriti vso bruhajočo nafto do ladij, ki plujejo na površju. Pokrov, ki je vrtino pokrival do zdaj, je namreč po ocenah uspel usmeriti na površje le približno polovico vse iztekajoče nafte.
Dodana vrednost novega pokrova naj bi bila tudi, da bi lahko ob viharju na površju, ki bi z območja seveda pregnal vse ladje, zaprli ventile na njem in začasno celo ustavili iztekanje v morje, ne pa iztekle nafte črpali na površje. A novi pokrov je treba šele preizkusiti in veliko je odvisno od stanja vrtine. Če namreč ni dovolj stabilna, bi jo lahko zaprtje ventilov na pokrovu dodatno poškodovalo in povečalo površino, iz katere izteka nafta. Tudi zato strokovnjaki ne želijo nepotrebnega tveganja, saj je bilo polomij že več kot dovolj. Odločili so se celo, da pred testiranjem pokrova še enkrat izvedejo simulacijo testa in vnovič preučijo vse predvidene postopke.
Četudi bi vse potekalo gladko, je dokončna rešitev še vedno dokončanje dveh vzporednih vrtin, prek katerih bi navrtali poškodovano in jo zaprli globoko pod morjem. To naj bi se po pričakovanjih zgodilo prihodnji mesec. Ena od obeh vrtin, ki so jo začeli vrtati maja, naj bi bila že skoraj dokončana.
Spodbudne novice o uspešni namestitvi novega pokrova so povzročile rast delnic BP za skoraj 5 odstotkov. Na splošno od konca minulega meseca, ko je bila dosežena najnižja raven in je bila vrednost družbe le še polovična v primerjavi s časom pred katastrofo, delnice počasi rastejo. Seveda se lahko ta trend ob morebitnem novem neuspehu precej hitro obrne. V vsakem primeru pa je vrednost še vedno na tako nizki ravni, da je podjetje BP zanimivo za tiste, ki iščejo dobro kupčijo. Po pisanju časnika Guardian naj bi se zanj med drugim zanimala že zdaj največja naftna družba na svetu - ExxonMobil. Vodilni v podjetju naj bi tako že dobili namig iz administracije ameriškega predsednika Baracka Obame, da jim bodo ob morebitnem poskusu prevzema (tudi sovražnega) pustili proste roke. Nobena od družb morebitne združitve v doslej nevideni korporativni gigant ni želela komentirati, jasno pa je, da si BP takega prevzema ne želi (poleg ExxonMobila omenjajo tudi kitajsko državno naftno podjetje CNOOC) in je za preprečitev takega scenarija pripravljena precej žrtvovati. Predsednik uprave BP Tony Hayward se je namreč minuli teden sešel z več morebitnimi »prijateljskimi« investitorji, med drugim nekaterimi državnimi investicijskimi skladi z arabskega polotoka.
Iztekanje nafte je podjetje BP do zdaj stalo že več kot 3 milijarde dolarjev, analitiki Goldman Sachsa pa predvidevajo, da bo končni račun, po poplačilu vse škode, dosegel 70 milijard. BP je že začel prodajati premoženje, da bi lahko izpolnil obljubo o 20-milijardnem skladu za poplačilo prizadetih. Že omenjeno kitajsko podjetje CNOOC naj bi se tako zanimalo za odkup deleža, ki ga ima BP v plinskih vrtinah v Argentini. Ameriška naftna družba Apache Corporation naj bi se pogovarjala o odkupu 12 milijard dolarjev vrednih investicij družbe BP, vključno z največjim naftnim poljem v Severni Ameriki v zalivu Prudhoe na Aljaski.
Sovraštvo, ki ga zaradi okoljske katastrofe žanje izključno BP (del krivde pa nosi tudi ameriško podjetje Halliburton, katerega naprava za zasilno ustavitev iztekanja nafte je na dan eksplozije odpovedala), pa se počasi prenaša na druga britanska podjetja, saj so nekatera ostala brez pomembnih vladnih naročil, preprečen pa jim je bil tudi dostop do denarne pomoči ameriške vlade.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.