15. 7. 2010 | Mladina 28
Spopad pri bloku 6
Četudi skrbni pregled investicije v novi blok termoelektrarne Šoštanj podpira njegovo gradnjo, pa podrobnosti razkrivajo, da je bil projekt novega bloka termoelektrarne voden zelo slabo
Prikaz Termoelektrarne Šoštanj po izgradnji bloka šest
© sl.wikipedia.org/
V torek je Gregor Golobič v intervjuju za Finance izjavil, da je revizija Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), ki jo je banka naredila, da bi utemeljila več kot 200-milijonski kredit za gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, pokazala kup nepravilnosti. »Na vladi sem že rekel, da bi bilo dobro, da omenjeno študijo dobi NPU.« Golobič torej sumi, da so ljudje, ki so sodelovali pri pripravi te investicije, storili kazniva dejanja. Recimo, da so v službi delali nevestno. Nekaj dni poprej je Golobič na tiskovni konferenci termoelektrarno povezal z odhajajočim ministrom Matejem Lahovnikom in se spomnil na ovadbo proti nekdanjemu ministru Karlu Erjavcu. »Kolege v vladi sem opozoril, da v zadevi TEŠ 6 stopamo zelo globoko v to cono in da se moramo zavedati svoje odgovornosti pri projektu, pri katerem ne razpolagamo z dovolj dobrimi informacijami ali pa se nesporne informacije ne upoštevajo na način, da bi lahko vedeli, da je ta denar dobro, pametno, transparentno naložen.«
Vlada je o Šoštanju razpravljala že večkrat, zadnjič sredi junija, ko je sprejela pismo o podpori za odobritev dolgoročnega posojila EBRD. V vladi sta se o Šoštanju praviloma in sicer trdo pogovarjala le Lahovnik in Golobič, ostali ministri so večinoma molčali, premier Pahor pa je igral vlogo mediatorja. Spor med Lahovnikom in Golobičem ni potekal, kakor je velikokrat vtis v javnosti, na ravni za elektrarno ali proti njej. Tudi Golobič (vsaj za zdaj) podpira gradnjo šestega bloka. A zapletlo se je pri podrobnostih. Golobič je od Lahovnika večkrat zahteval, da se pripravijo podrobna poročila o poteku pogajanj, nastajanju pogodb, da se odgovori na vprašanje, ali je bil 1,1 milijarde evrov vreden projekt »voden s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika«. Lahovnik omenjenim zahtevam ni nasprotoval, po lastnih besedah pa je tudi sam od ljudi iz Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) zahteval, da projekt vodijo dobro. Mimogrede, morda je le naključje, da so se domneve o nepravilnostih pri gradnji bloka namnožile ravno v trenutku, ko sta se razšla Golobič in Lahovnik. Obstajale so že prej, a brez pravih dokumentov in neposrednih dokazov.
Kaj torej pravi poročilo, na katerega se sklicuje Golobič in ki je tudi že prišlo v javnost? Branje razkriva, da se je pri oblikovanju investicije in pogajanjih za nov blok dogajalo veliko nenavadnih stvari. Ne gre le zato, da je bil projekt voden neoptimalno, ampak da je bil voden zelo slabo.
Za primer vzemimo samo ceno največje skupne postavke - investicijo v energetski objekt, ki ga sestavljajo generator, turbina in kotel. Začetna ciljna cena tega objekta, ki jo je ponudilo francosko podjetje Alstom, je bila 654 milijonov evrov z montažo. Konkurent Siemens je takrat ponudil bistveno višjo ceno. TEŠ je nato izbrala Alstom, vendar njihova pobuda v izhodišču ni zajemala stroškovnih podrobnosti. »TEŠ je predvideval, da so te ciljne cene fiksirane,« je zapisano v poročilu. A so se fantje iz Šoštanja očitno zmotili. V nadaljnjih pogajanjih je se je cena povzpela na 798 milijonov evrov. In to brez montaže bloka, ki naj bi po ocenah znašla še dodatnih 80 milijonov evrov. »Skupna cena je bila torej 878 milijonov evrov, prva ciljna cena pa 654 milijonov evrov. To pomeni povečanje investicije za več kot 30 % v manj kot letu dni!« pravijo pri EBRD. Nato so se začela nova pogajanja in končna cena se je znižala na 720 milijonov evrov za energetski objekt, vendar brez montaže. Na 800 milijonov evrov torej.
Kako to, da je v nekaj letih cena za fiksen projekt tako variirala? Mag. Djordje Žebeljan iz Holdinga slovenskih elektrarn, ki je hkrati predsednik nadzornega sveta TEŠ, pojasnjuje: »Cena tehnološke opreme je povezana z gibanjem cen vhodnih surovin. Kompletna tehnološka oprema so v resnici kovine, predvsem jeklo in druge barvne kovine. Gre torej za tržna razmerja. Ne nazadnje je v zaključku poročila EBRD zapisano, da je končna cena skladna s tržnimi razmerami.« To je seveda res, a vprašanje je, če je bilo nihanje cen na trgu kovin res tolikšno, da je najprej zahtevalo veliko povečanje in potem malo manjše znižanje.
Tudi v tem novem znižanju se skriva nekaj zoprnih podrobnosti. V izhodiščnem prerezu stroškov je bilo v ceno projekta vključeno rušenje obstoječih blokov v vrednosti skoraj pet milijonov evrov, v končnem prerezu stroškov pa tega rušenja ni. Prav tako ni vsebovanih stroškov postavitve nove upravne stavbe. Očitno so šli ti deli investicije pod druge postavke - samo zato, da bi se znižala skupna vrednost gradnje bloka. To pa ne pomeni, da rušenje starih blokov ne bo stalo nič. Tudi upravno stavbo bo treba postaviti. In plačati. Le da bo to plačala TEŠ izven stroškovnika projekta gradnje novega bloka, ki bo zato, navidezno, cenejši.
Drugo nejasno vprašanje je količina premoga. V poročilu EBRD je zapisano, da bi lahko do konca obratovalne dobe, v obdobju 40 let, »zmanjkalo 10 milijonov ton premoga«. Primanjkljaj premoga bi se lahko nadomestil tako, da bi se izboljšala odkupna metoda, da bi se našle nove rezerve ali pa da bi se v kotlu lignit mešal z drugimi premogi. Tehnologija proizvodnje omogoča takšno mešanje. Z uvažanjem tujega premoga se je sicer ukvarjal Ivan Atelšek, še nedavno član nadzornega sveta TEŠ, ki vseskozi zagovarja gradnjo novega bloka.
V velenjskem rudniku sicer pravijo, da je premoga dovolj. Potrjenih zalog naj bi bilo za 131 milijonov ton. »Blok 6 bo v svoji življenjski dobi potreboval približno 92 milijonov ton premoga, blok 5 bo hladna rezerva, tako da je premoga za Termoelektrarno Šoštanj vsekakor dovolj do leta 2054,« so zapisali v rudniku. Četudi bi bil lahko namen morebitnega mešanja premoga izboljšati ekonomiko celotnega projekta, pa v velenjskem rudniku pri morebitnem mešanju ne bi bili zadovoljni. Namreč njihov interes je preprost - prodaja čim večje količine premoga sestrski elektrarni.
Novo poročilo o vodenju projekta pripravlja tudi HSE. Poročilo bo obravnavala vlada. In v njem bodo zapisane stvari, na katere opozarja tudi EBRD. »Težko bi rekel, da pri vodenju projekta ni bilo nobenih pomanjkljivosti, če bi to rekel, bi se zlagal,« pravi eden izmed avtorjev poročila. »Bil je tudi zaznan konflikt interesov, predvsem znotraj TEŠ in z njo povezanih družb, vendar vse te stvari niso povzročile, da je projekt predrag; končna cena je vseeno konkurenčna.« Eden od temeljnih problemov pri TEŠ je pravzaprav vodenje samega projekta. Zanj je bila na začetku zadolžena le ekipa iz Šoštanja, brez pomoči in podpore holdinga. Jože Zagožen, nekdanji šef HSE, pri projektu praktično ni sodeloval (Zagožen je po menjavi vlad sicer brez težav do konca oddelal svoj mandat). Sodelovala tudi ni država s svojo gospodarsko diplomacijo. Bolj aktivno lobiranje pri evropskih politikih bi lahko po nekaterih ocenah znižalo ceno projekta še za nekaj odstotkov. Torej - za nekaj milijonov evrov!
Nadzorniki TEŠ-a naj bi se bodo v naslednjih dneh odločil o zaupnici vodstva podjetja, a politično ima šesti blok še vedno podporo vlade in njenega predsednika. Ta je nedavno v Velenju skakal čez kožo in rudarjem govoril, da je naložba v novi blok »dobra in koristna za Slovenijo«. Morda res je, vendar samo če je milijardna investicija vodena na način, ki ne pušča nikakršnih dvomov, da je bila pri poslu oškodovana država in da so trgovci z novci zaslužili več, kot bi lahko. Kot kaže, se je zgodilo ravno to.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.