Gostilna z idejo

V njeni okolici je polno manjših kavarn. Dve kitajski restavraciji, nekaj pekarn in še kakšen ponudnik hitre prehrane. Ampak ona bo drugačna, saj že njeno ustanavljanje poteka po neustaljenem postopku. Gostilna, ustvarjena po vzoru socialnega podjetništva, bo ponujala zdravo prehrano. Ni še znano, kakšen bo jedilnik, kakšna bosta videz in notranja oprema. Znano pa je, da bo vse to izbrano prek delavnic, ki bodo potekale v naslednjih mesecih. Na njih bo lahko sodeloval kdorkoli. Tako je bilo tudi v soboto, ko so tisti, ki so šli načrtno ali nenačrtno mimo Poljanske 7 v Ljubljani, dobili zastonj palačinke, limonado, torto, sirove rogljičke, ananas in še kaj.
Nova gostilna bo svoja vrata odprla novembra, vodilo pa jo bo pet mladih ljudi, ki sodelujejo v projektu Tovarna dela.
Za kaj gre? Na kratko: za gostilno po modelu socialnega podjetništva. Na dolgo pa gre zgodba takole: trije partnerji - Društvo za razvoj socialnih programov in socialnega podjetništva DSP Center, Vzgojno-izobraževalni zavod VIZ Višnja Gora in družba Centerkontura so želeli ustvariti socialno podjetje. Vodja projekta Stevan Stavrević iz družbe Centerkontura pojasnjuje, da odločitev o socialnem podjetju z gostinsko dejavnostjo izhaja preprosto iz tega, da je partner v projektu izobraževalni zavod VIZ Višnja Gora: »Gre za zavod, ki mlade s čustvenimi vedenjskimi motnjami usposablja za poklica natakarja in kuharja. Ustanovitev gostilne je bila tako logična posledica.« V projektu trenutno sodeluje 20 mladih, ki so jih izbrali ob pomoči Zavoda za zaposlovanje, imajo pa nižjo izobrazbo, so že daljši čas prijavljeni na Zavodu ali so kako drugače težje zaposljivi. Po 2. avgustu bodo vsi opravili trimesečno strokovno usposabljanje in na koncu prejeli nacionalno poklicno kvalifikacijo za poklica pomočnik kuharja in natakar. Ta teden so z njimi že podpisali pogodbe. Da ne bi ostalo le pri izobraževanju, bodo svoje znanje prenesli v prakso. Pet izbranih bo vodilo gostilno, ostalim pa bodo partnerji projekta službo skušali zagotoviti drugje.

Gostilnica z domačim pridihom

Kakšna bo gostilna, ne ve še nihče. Njen videz in ponudba bosta izoblikovana sproti, s pomočjo delavnic, na katerih lahko sodeluje kdorkoli, ciljna publika pa so predvsem okoliški prebivalci. Za notranjo opremo lokala je zadolžena skupina osmih mladih ustvarjalcev Grupa, ki se je projektu pridružila pozneje. Stavrević: »Grupa se je oglasila samoiniciativno, ko so projekt zasledili prek interneta, in hitro smo se dogovorili za sodelovanje. Odločili smo se, da prevzamejo notranjo ureditev in komunikacijo z lokalnim prebivalstvom.« Stik bodo navezovali prek delavnic, ki so v načrtu že od začetka: »To so in bodo dogodki, na katerih se širi ideja o projektu. Vse se dogaja v sami gostilni, ker je smiselno, da izkoristimo prostor, ki ga imamo. Ljudje enostavno pridejo, se pogovarjajo in spoznavajo, kaj se dogaja.«
Tako bo počasi ustvarjen gostinski kotiček po meri ljudi, ki bo gostom ob prihodu dal občutek domačnosti. Ki jim bo pisan na kožo. »Radi bi naredili prostor, kamor bodo ljudje vedno z veseljem prišli pogledat. Ni pa tega enostavno doseči,« pravi Nina Mršnik, vodja Grupe. Zato bodo delavnice, na katerih bodo ustvarjali otroško preprosto, iskrivo nagajivo in povsem neobremenjeno, potekale večkrat. V soboto so sodelujoči razmišljali, kakšno podobo bi imeli krožniki, 27. avgusta bo na vrsti predelava pohištva, na sporedu pa bodo še delavnice kulinarike in keramike. Grupa se je povezala tudi s socialnim podjetjem iz Rogaške Slatine - Centrom ponovne uporabe (CPU), kjer predelujejo kosovne odpadke, jim dajejo novo podobo ter jih nato prodajo. In zakaj zasnove prostora enostavno ne naredi arhitekt? Kot pojasnjuje Mršnikova, se zdi skupini pomembno, »da ni samo arhitekt tisti, ki vse ve, ampak da tudi ljudi vprašajo, kaj bi radi«.

Delavnica za malico

Kako ustvariti prostor, ki bo ljudem všeč? Kaj jim ponuditi, da bodo radi jedli? Najlaže in hkrati najteže je, da jih o mnenju vprašaš. Najlaže zato, da sami povedo svoje želje, sploh ko je edina omejitev domišljija. Najteže pa je zato, ker je ljudi k sodelovanju težko privabiti. Na prvi družabni akciji se je izkazalo, da bo potrebnih še nekaj delavnic, preden idejo gostilne okolica sprejme. Namreč: v soboto so oblikovalci Grupe in predstavniki Tovarne dela za pestro vzdušje in polne trebuhe pripravili raznovrstno ponudbo prigrizkov, obiskovalci so lahko brezplačno dobili tudi kavo in limonado. Zaželeno je bilo le, da na steno zapišejo, kaj bi radi jedli v bodoči gostilni, sporočijo, kje so za delavnico izvedeli, ali narišejo kakšen predlog za potisk krožnikov. Lahko so naredili tudi potisk majice z napisom »Delavnica za malico«. Nič strašnega, nič zahtevnega in predvsem nič plačljivega. Ravno zato so bili ljudje vsaj na začetku nezaupljivi. Študentka arhitekture in članica Grupe Nina Vidic Ivančič je povedala, da mimoidoči kar nekako niso bili prepričani, da je danes še mogoče kaj dobiti zastonj. Tako si ponujenih prigrizkov na začetku skoraj niso upali vzeti: »Vsakdo se sprašuje, kaj je za tem. In potem smo slišali hecne izgovore kot: 'sem že jedel, sem že pil, nisem žejen ...'« Ko bo gostilna odprta, ponudba seveda ne bo zastonj. Bo pa zastonj na delavnicah, ki bodo promocija prihajajoče pridobitve Poljanske ceste. Ravno ta drugačen pristop je tisto, česar ljudje niso vajeni: »Vsi gledajo na gostilno kot na nekaj s težkim profitom, nihče pa se ne vpraša, kaj bi lahko lokal prinesel okolici,« meni Ivančičeva.
Čeprav je bila sobota, čeprav je bilo vroče in večina ljudi na dopustih ali na hladnem v drugih lokalih, je bilo na koncu dneva vseeno zbranih kar nekaj idej. Eden izmed obiskovalcev je tako dal pobudo, da bi se Grupa povezala z domom starejših, ki je v bližini, in skupaj s starejšimi damami ustvarila kuharsko knjigo receptov za gostilno. Na steni, kjer so zbirali mnenja, kje se ljudje počutijo domače, so se znašli odgovori kot: »v prostoru, kjer se mi ni treba obnašati drugače kot običajno; v senci pod drevesom; v postelji z najdražjo osebo ...« Verjetno drevesa sredi gostilne ne bodo posadili, tudi postelja skoraj zagotovo ne bo del notranje opreme. Bosta pa predloga tisto seme za oblikovalce, ki bo zraslo v kakšno zanimivo in nenavadno idejo. Kot zaželeno hrano so sodelujoči zapisali preproste stvari: polenta z mlekom, matevž, kislo zelje, pa tudi jedi, kot so polnjene paprike s proseno kašo in pire krompirjem, ribja juha, babičini štruklji in podobno. Izbira jedilnika je še povsem odprta. Jasno je le to, da bo temeljil na zdravi prehrani. Tudi zato, ker je okolica preplavljena s ponudbo hitre hrane, bo nekaj takšnega več kot dobrodošlo.