Avtogol

Socialdemokratska vlada tudi z nepremičninskim davkom tolče po revnejših, premožnejše pa privilegira

»Veliko vetra za prazen nič. Dobili smo skromen zakon s še skromnejšimi pričakovanji in učinki,« je o osnutku zakona o davku na nepremičnine pripomnil ekonomist dr. Bogomir Kovač. Nastavki so bili dobri, napovedi v koalicijski pogodbi tudi. Pričakovali smo odličen zakon. A smo namesto tega dobili nekaj, kar nima ne pravega smisla ne resnih učinkov.
Zakon je kratek in enostaven, s čimer načeloma ni nič narobe, če ne bi bil tako pomanjkljiv. V njem ni zaslediti niti ambicije po obdavčitvi luksuza. Ni predvidena možnost, po kateri bi se nepremičnine, namenjene stalnemu bivanju, obdavčile manj ali do določene kvadrature celo nič, počitniške nepremičnine ali špekulativne naložbe v nepremičnine pa bolj. Kar pravi, je parafrazirano povedano: tistemu, ki ima eno stanovanje, se bo davek zaračunal po isti davčni stopnji kot onemu, ki ima v lasti deset stanovanj, jih oddaja in z njimi služi. Nepremičninski špekulanti po žepu ne bodo udarjeni nič bolj kot oni, ki so do nepremičnine prišli v potu svojega obraza in z odrekanjem.
Višina davka bo res odvisna od davčne osnove, to je 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti nepremičnin. To vrednost bo po posebni formuli izračunala Geodetska uprava, daleč najbolj pa bo na vrednost nepremičnin vplivala lokacija. A to ne spremeni temeljne poante: za premožnejše ta davek ne bo nič večje breme kot za socialno šibke, to pa je sprto z logiko socialne pravičnosti in s socialdemokratsko držo, ki naj bi jo zagovarjala ta vlada. Ko je vlada lani obudila že poldrugo desetletje staro zamisel o obdavčitvi nepremičnin, so novinarji premiera Boruta Pahorja vprašali, ali vlada načrtuje obdavčitev luksuza. Odgovoril je: »Da.« Na vprašanje, kdaj naj bi ga obdavčili, pa: »Čim prej.« No, zdaj iz tega očitno ne bo nič, saj si vlada ne upa tvegati in po žepu odločneje udariti najpremožnejših. »Zapleten sistem registra in vrednotenja nepremičnin je smiseln, če pomeni zakon o nepremičninah resen premoženjski zakon z jasnimi fiskalnimi in prostorskimi učinki. Toda politiki ne želijo tvegati in se zavedajo, da bi lahko imel resen premoženjski davek pomembne socialne učinke in politične posledice. Zato toliko motoviljenja, nejasnosti in nelogičnosti okoli zakona,« meni Kovač.
Zgodovina se ponavlja. Enako je vlada ravnala že lani, ko je zaradi kritike iz svojih vrst opustila zamisel o dohodninski reformi, s katero bi povečala davčno breme trem odstotkom najpremožnejših in tako pridobila nekaj nujno potrebnih dodatnih milijonov. Zaradi recesije so se namreč prilivi v državni proračun občutno skrčili, v javnih financah je zazevala velikanska luknja. Namesto da bi vlada del bremena preložila na ramena najbogatejših, v krizi krči socialne pravice, od tega, da uzakonja lažje odpuščanje delavcev, do tega, da socialno pomoč veže na velikost nepremičnine v lasti prosilcev. Čeprav ima država velik primanjkljaj in je dolžna konsolidirati javne finance, se v celoti odpoveduje prilivu iz obdavčitve nepremičnin in ga prepušča občinam. Res je sicer, da je tudi v drugih evropskih državah ta davek praviloma prihodek lokalnih skupnosti, toda nobenega razloga ni, da se Slovenija tu ne bi zgledovala po državah, ki del tega davčnega priliva usmerjajo v državni proračun.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči