29. 7. 2010 | Mladina 30 | Družba
Amazonski Černobil
Družba bp se je zavezala, da bo poplačala škodo, povzročeno ljudem in okolju v Mehiškem zalivu, ekvadorska indijanska plemena, ki jim je naravo opustošila ameriška naftna družba Texaco, pa že 18 let čakajo na pravico
Ena izmed skoraj tisoč odprtih toksičnih jam, ki jih je naftno podjetje Texaco pustilo za seboj v amazonskem predelu Ekvadorja.
© www.chevrontoxico.com
Ameriško, pa tudi širšo javnost je pred dnevi razburila novica, da Tony Hayward, direktor britanske družbe BP, odgovorne za ekološko katastrofo v Mehiškem zalivu, zapušča položaj z visoko odpravnino. Formalno naj bi odšel 1. oktobra. Uprava BP, ki je v uradnem sporočilu zapisala, da odhajajoči direktor »uživa našo popolno podporo«, mu je za dolgoletno delo v podjetju zagotovila 1,23 milijona evrov odpravnine, poleg tega bo namenila še desetkrat večji znesek za njegov pokojninski sklad. Po vsej verjetnosti Hayward niti ne bo zapustil podjetja, saj naj bi bil jeseni imenovan na nižje direktorsko mesto neke podružnice BP v Rusiji. Tam bo daleč od glasnih obtožb, da je neposredno odgovoren za smrt 11 delavcev na ploščadi Deepwater Horizon, da je prikrival razsežnosti katastrofe, se slabo odzival nanjo in tako naprej. Vsaj zanj bo torej te more kmalu konec.
Tisti, ki jih je ekološka katastrofa najbolj prizadela, pa večinoma ostajajo na obalah Alabame, Misisipija, Louisiane in Floride ter z negotovostjo gledajo v prihodnost. Na javnih srečanjih s predstavniki zvezne vlade in BP objokani prebivalci in ribiči pripovedujejo o svojem strahu, da bodo izgubili domove in način življenja, ter se sprašujejo, zakaj prav oni plačujejo za ameriško žejo po nafti. Res je, da se je BP zavezal, da bo prizadetim ljudem izplačal odškodnine v vrednosti okrog 20 milijard evrov, vendar to ne odpravlja strahov. Ne ve se, kakšne bodo dolgoročne razsežnosti katastrofe. Niti največji naravovarstveni strokovnjaki ne znajo povedati, kakšne posledice za organizme bo imela nafta, ki se nalaga na morsko dno. »Skorajda nič ne vemo o ekologiji na dnu oceanov,« je priznal morski biolog Ed Overton iz Louisiane. Če umre življenje na dnu morja, kaj sledi? Koliko drugih živalskih vrst je še ogroženih? Ravno tako ljudem ne zna nihče povedati, kaj se bo zgodilo z onesnaženimi ekosistemi na kopnem, denimo v mokriščih in obalnih gozdovih. In navsezadnje, kakšne bodo dolgotrajne posledice za zdravje ljudi. Resda stroka nima jasnih odgovorov na ta vprašanja, vendar obstajajo ljudje, ki jih imajo. Ljudje, ki so vse to že doživeli in še doživljajo na svoji koži.
Pred kratkim so prestolnico Louisiane New Orleans obiskali predstavniki ekvadorskih indijanskih skupnosti, katerih življenja so intimno vezana na amazonski pragozd. Dokler na njihovem območju niso odkrili nafte, niso imeli veliko stikov z zunanjim, sodobnim svetom in so se preživljali z lovom, nabiralništvom, ribarjenjem in s poljedelstvom. S prihodom velike industrije, ki je tja prišla v maniri osvajalske vojske, je njihov, tisočletja star način življenja začel hitro izginjati, območje, na katerem še vedno prebivajo, pa je danes znano kot »amazonski Černobil«. V New Orleansu so se sestali s predstavniki tamkajšnjih ribiških skupnosti in z drugimi prebivalci ter jim poročali o svoji izkušnji z veliko naftno industrijo, ki jim je večinoma uničila kulturo in življenja. To zadnje je treba jemati dobesedno. Nekatere ekvadorske domorodne skupnosti so zdesetkane, saj je zaradi izbruhov bolezni, rakavih obolenj, levkemije in telesnih okvar ob rojstvih umrlo že več kot 1400 ljudi; k temu je treba prišteti še veliko povečanje števila spontanih splavov. Naftna družba, ki jim je to povzročila, pa prihaja prav iz Združenih držav Amerike. Gre za Texaco oziroma zdajšnji Chevron.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.