19. 8. 2010 | Mladina 33 | Ekonomija
Zasavje brez alternative?
Denar za zapiranje rudnika in subvencija za električno energijo
TET
© Borut Peterlin
Četrti blok Termoelektrarne Trbovlje (TET) so po več kot štirih mesecih remonta spet vključili v redno obratovanje. Prve kilovatne ure električne energije so v TET pridobili leta 1906. TET ima dve proizvodni enoti - parni blok, ki pridobiva električno energijo iz domačega rjavega premoga, in dva plinska bloka, ki uporabljata ekstra lahko kurilno olje. Plinska bloka sta v slovenskem elektroenergetskem sistemu rezervi, kar pomeni, da ju priključijo na omrežje, ko zaradi okvare ali remonta izpade katera od elektrarn, ki redno obratujejo.
V rudniku Trbovlje-Hrastnik (RTH), kjer kopljejo premog za TET, bi morali konec lanskega leta prenehati kopati premog. Vlada je ocenila, da je to prezgodaj, zato je septembra lani v Bruslju evropsko komisijo poskušala prepričati, naj kopanje premoga v tem rudniku dovoli še do konca leta 2012. Njeni prošnji so za zdaj ugodili le delno. Evropska komisija je rok za prenehanje kopanja premoga v TET na podlagi veljavne direktive o državnih pomočeh za premogovništvo podaljšala do konca letošnjega leta. Vlada namerava evropski komisiji po sprejetju nove direktive o državnih pomočeh premogovnikom predlagati, da bi RTH smel poslovati do konca leta 2012.
Vladna delegacija je odšla v Bruselj prosit za dovoljenje za podaljšanje obratovanja RTH deset let po referendumu o gradnji tretjega bloka termoelektrarne Trbovlje (TET3). Večina volivcev je takrat to gradnjo zavrnila, zato v Trbovljah električno energijo še vedno pridobivajo v zastareli elektrarni. Vlada ocenjuje, da Slovenija električno energijo iz TET potrebuje, poleg tega je ta elektrarna podporna točka za 110-kilovoltni daljnovod.
V RTH je zdaj zaposlenih okrog 600 ljudi, v TET pa 250. Če bi rudnik zaprli, bi jih brez zaposlitve ostalo 525, zaradi tega bi se stopnja brezposelnosti v Zasavju povečala za dve odstotni točki, že zdaj pa je tam stopnja brezposelnosti visoka.
Zasavje torej rudnik in elektrarno potrebuje zato, da ima okrog 600 ljudi zagotovljeno službo, pa tudi elektriko od tam potrebujemo, saj je Slovenija vse bolj odvisna od uvoza in pomemben daljnovod brez elektrarne ne more delovati. Volivci so pred enajstimi leti odločili, da Zasavje ne bo več energetska lokacija. Na tej podlagi je bila sprejeta odločitev o zapiranju rudnika, posledično pa bi morali zapreti tudi elektrarno. Ne lokalna politika ne politika na državni ravni v tem času nista našli alternative. Zasavje je še vedno tam, kot je bilo leta 1999. Tako je to območje lep primer, ko je sprejeta odločitev, da se obstoječa dejavnost ukine, hkrati pa nihče nima pripravljenih nadomestnih možnosti. Ko bi odločitev o zaprtju morali uresničiti, pa ugotovijo, da si je ne morejo privoščiti, ker ne morejo ponuditi nič drugega.
Po zakonu o zapiranju RTH je za zapiralna dela v obdobju od leta 2005 do 2015 predvidenih 280 milijonov evrov. Vlada RTH za zapiranje seveda nakazuje davkoplačevalski denar. TET pa je vključena v sistem prednostnega dispečiranja, kar pomeni, da ima zagotovljen odkup električne energije po subvencionirani ceni. To subvencijo seveda z dodatkom za prednostno dispečiranje plačujemo vsi porabniki električne energije. Vprašanje je, ali se je za prebivalce Zasavja ter vse slovenske davkoplačevalce in porabnike električne energije zavrnitev gradnje TET3 dolgoročno splačala.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.