19. 8. 2010 | Mladina 33
Cerkveno bobnenje
Če vam zvonjenje cerkva škodi, se pogovorite z župnikom, pravijo na ministrstvu
© Tomaž Lavrič
»V Trnovem stanujem od svojega četrtega leta. Naše stanovanje je v višini zvonov trnovske cerkve in ni ga dneva, ko se ne bi v teh 24 letih jezila. Bobnenje je tako glasno, da zbudi tudi najbolj zaspanega. V nedeljo ob sedmih zjutraj, ko ti zvonovi zadonijo, slišiš loputanje z okni, ker ljudje zapirajo okna, se jezijo in bentijo. Nekateri pravijo, da če živiš ob železnici, se vlaka navadiš. No, jaz se v skoraj vsem svojem življenju nisem navadila na ta grozni, zelo glasni zvok.« To je zgolj ena od številnih pritožb prebivalcev zaradi preglasnega cerkvenega zvonjenja. Tudi Marko Brecelj v Kopru na primer že več let neuspešno bije boj proti preglasni cerkvi, pred dnevi pa je okoljsko ministrstvo prek spletne strani predlagam.vladi.si dobilo celo uradno pobudo za omejitev cerkvenega zvonjenja.
Težava je znana. Nekoč je bilo cerkveno zvonjenje regulirano, določeno je bilo z uredbo o t. i. mejnih vrednostih kazalcev hrupa, pred leti pa je okoljsko ministrstvo to določbo črtalo. Na spletni strani vlade, kjer je omogočeno tudi glasovanje, je zadnja pobuda naletela na precejšnje odobravanje. Komentatorji iz vse Slovenije so razkrili, da ponekod cerkve glasno zvonijo tudi ponoči, na 15 minut, dojenčki ne morejo spati ... Toda država je pritožnike ponovno razočarala.
Državni sekretar na okoljskem ministrstvu Zoran Kus je pobudnikom pojasnil, da cerkveno zvonjenje ni hrup, temveč glasba. »Po nam znanih podatkih je podobno zvokom, ki nastajajo pri uporabi drugih glasbil, po frekvenčni sestavi pa je skladno s toni glasbene lestvice, kar pa za ljudi v splošnem ni nezaželeno ali moteče ...« Kus se je sicer strinjal, da je previsok zvok, ki ga oddajajo zvonovi, lahko škodljiv za zdravje. Kritična vrednost naj bi bila tam okrog 80 decibelov in ta vrednost naj bi bila resda ponekod presežena, toda le v bližini cerkva, »pa še takrat gre to preseganje predvsem na račun slabega prostorskega planiranja, na podlagi katerega se je izvedla nepravilna umestitev stanovanjskih stavb v bližini cerkvenega zvonika«. Zato ministrstvo predlaga, naj se prizadeti pogovori z župnikom.
Cerkveno zvonjenje seveda ni le slovenski problem. In zanimivo, druge države imajo za trpinčene malce več posluha kot slovensko ministrstvo. Konec minulega leta je denimo avstrijsko sodišče na tirolskem razsodilo, da je cerkev v Griesu preglasna. Glasba gor ali dol - župniku so naložili, da mora hrup utišati in časovno omejiti. V drugem, nemškem primeru je sodišče razsodilo, da zvok zvona evangeličanske cerkve čez dan ne sme preseči mejnih vrednosti, ki veljajo za naselja. Ne 80 decibelov, kot velja v Sloveniji, ampak 55 decibelov čez dan, 40 decibelov ponoči.
Zanimiva je tudi sodna praksa v Švici, kot jo je razložila odvetnica Korinna Frölich iz Ustra. V Švici lahko pritožnik prek sodišča doseže, da cerkev utihne v času, ki je v lokalni skupnosti določen za nočni počitek (večinoma od 22.00 do 7.00). Če koga moti, cerkev tudi ne sme z zvonom oznanjati časa, kajti to ne spada k zagotavljanju verske svobode. In končno, moteč zvok v Švici ni tisti, ki je škodljiv za zdravje, ampak tisti, ki je moteč za spanje. Merjeno v postelji, pri ušesu ob priprtem oknu. Logično, mar ne?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.