Centri odličnosti

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) je objavilo že nekaj časa napovedovani razpis za razvoj kompetenčnih centrov v obdobju 2010-2013. Po lanskem razpisu za razvoj centrov odličnosti je to že drugi razpis, katerega namen je povezati podjetja in javne raziskovalne ustanove v skupne razvojno-raziskovalne centre za razvoj novih tehnologij in izdelkov na nekaterih prednostnih področjih.
Spet je na voljo precej denarja - 45 milijonov evrov, od tega 85 odstotkov iz evropskih skladov, 15 odstotkov pa iz državnega proračuna. Denar sprva ni bil namenjen za to, vendar je MVZT doseglo, da je vlada prerazporedila predvideno porabo denarja EU v okviru zdaj veljavne evropske finančne perspektive, ki omogoča črpanje sredstev do konca leta 2013. Tako sta se evropskemu denarju odrekli predvsem ministrstvi za promet in kulturo. Največji obseg sofinanciranja za posamezen center je lahko 6,4 milijona evrov. Glede na to, da minister Gregor Golobič napoveduje ustanovitev sedmih kompetenčnih centrov, je pričakovati, da bo ministrstvo sledilo zgledu z razpisa za centre odličnosti in si bo prizadevalo za zneske sofinanciranja, ki bodo čim bliže zgornji dovoljeni meji.

Naval in jeza

Oboje, kompetenčne centre in centre odličnosti, lahko razumemo kot platformo za povezovanje in koncentracijo čim večje količine znanja in izkušenj javnih raziskovalcev ter gospodarstva na posameznih področjih znanosti. Ker pa razpis za kompetenčne centre še ni končan in rezultati še nekaj časa ne bodo znani, je morda smiselno, da si delovanje takšnih platform ogledamo na primeru centrov odličnosti, ki so zdaj dejavni že kakih osem mesecev.
Javni razpis za centre odličnosti je lani dvignil veliko prahu. Ker je šlo po višini razpisanih sredstev (80 milijonov evrov) za doslej največji razpis za financiranje znanosti, je bilo zanimanje velikansko. Prispelo je kar 61 vlog, od teh je bilo 17 ocenjenih pozitivno, izbranih pa jih je bilo le osem. Vsak od izbranih centrov odličnosti bo tako do leta 2013 v povprečju dobil nekaj manj kot 10 milijonov evrov. To je med neizbranimi prijavitelji seveda povzročilo veliko jeze, vendar je minister Golobič vztrajal, da je treba prekiniti način razdeljevanja denarja, ki daje »prepogosto potuho povprečnosti in neambicioznosti vzajemnega pripoznavajoče-prezirajočega trepljanja«.
Še vedno potekajo štirje sodni postopki, ki so jih sprožili neizbrani prijavitelji. Med drugim konzorcij, ki ga koordinira dr. Janez Bešter z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, katerega prijava je bila zavržena, ker naj bi stroški vodenja projekta presegali z razpisom določenih 15 odstotkov celotnega zneska - znašali so 15,00136 odstotka. »Torej naj bi šlo za napako, vredno 136 evrov pri vsoti 10 milijonov evrov v petih letih. Če upoštevamo še, da dinamika financiranja centrov odličnosti iz MVZT niti za letos še ni natančno določena in inflacija v prihodnjih petih letih ni znana, gre za izjemno birokratsko poigravanje z resnimi razvojnimi projekti brez občutka za gospodarstvo,« je takrat menil Bešter. Vendar dr. Jana Kolar, direktorica direktorata za znanost na MVZT, v tem ne vidi težave ministrstva. »Zelo mi je žal, da je projekt prekoračil postavljeno mejo. V razpisu jasno piše - do 15 odstotkov. 15 plus nekaj je več kot 15. Državni uradnik se ne more odločati, ali je še sprejemljivo, če projekt mejo preseže za 100 evrov ali za milijon. Nekje je pač treba potegniti črto.«
Nekateri neizbrani prijavitelji so ob tem opozarjali na sporno sestavo ocenjevalne komisije in predpisan način ocenjevanja, na izključenost družboslovnih ved, na dajanje prednosti inštitutom pred univerzami ... A sčasoma so zamere (razen štirih sodnih postopkov) potihnile, izbrani centri odličnosti pa so medtem že začeli delovati. Izbrani konzorciji so morali ustanoviti neprofitni zasebni zavod, ki deluje kot nosilec raziskovalne dejavnosti in njen koordinator. V tem zavodu so zaposleni tudi raziskovalci, večina sicer za manjši delež delovnega časa.

Učinkovita raznolikost

Za dr. Marijo Kosec z Instituta Jožef Stefan, vodjo Centra odličnosti NAMASTE, kjer se ukvarjajo z razvojem novih materialov za uporabo v elektroniki in fotoniki ter z njimi povezanih tehnologij, je zasnova instrumenta centrov odličnosti ključna za uspešno povezovanje gospodarstva in raziskovalne sfere. »Tako se z delom z roko v roki ali, če želite, z možgani ob možganih ljudje iz različnih sfer - industrije, univerz, inštitutov - spoznavajo, začnejo si zaupati, verjeti drug drugemu in drug v drugega, izmenjevati zamisli ter res delati skupaj za uspeh projekta. Inherentno nezaupanje raziskovalcev, ki delajo v znanosti, in tistih iz razvojnih oddelkov podjetij, ki izhaja iz različne narave dela, je mogoče zmanjšati le tako.«
Vodja Centra odličnosti EN-FIST, ki je usmerjen v raziskave v biotehnologiji, farmaciji in fiziki snovi, dr. Matjaž Polak je prepričan, da priložnosti, kot jo ponujajo centri odličnosti, v Sloveniji še ni bilo. »In vprašanje, kdaj bo spet.« Vložek 10 milijonov evrov zanj pomeni neke vrste tvegani (venture) kapital, ki ga je EU oziroma država vložila v povezovanje in operacionaliziranje tvornega sodelovanja med javno financirano znanostjo in zasebno financiranim gospodarstvom. »Slovenska znanost je prejšnja leta ali desetletja sicer zelo intenzivno raziskovala, vendar obseg sodelovanja z gospodarstvom in finančni učinki inovativnosti kažejo, da morda na področjih, ki za gospodarstvo, v Sloveniji in tudi globalno, niso tako zanimiva.« Centri odličnosti so po njegovem model za spremembo miselnosti - pomembno naj bi bilo prilagajanje pravemu kupcu. »Kar se tiče mojega mnenja o centrih odličnosti kot instrumentu razvoja, naj povem, da sem imel v Leku zelo lepo kariero, pa sem se kljub temu odločil za vodenje centra odličnosti. Že s tem sem vam odgovoril,« pravi Polak.
Centri odličnosti se sicer po organiziranosti, številnosti partnerjev v konzorciju in številu zaposlenih ra-ziskovalcev precej razlikujejo. Nekateri so se odločili najeti svoje prostore, nekateri so raziskovalna središča uredili v prostorih, ki so jih že imeli na voljo. Nekateri so sredstva enakomerno porazdelili med raziskovalno delo in raziskovalno opremo, nekateri pa so dali prednost opremi in sklenili, da je bodo skušali nakupiti čim več, preostale stroške pa bodo zmanjšali na minimum. Tak primer je Center odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije, ki ga vodi dr. Dragan Mihailović z Instituta Jožef Stefan. »Zdelo se nam je, da bo to najbolj pripomoglo h konkurenčnosti naših raziskav. Poleg tega pa, ko bomo enkrat imeli opremo, bomo lahko na podlagi te opreme pridobivali nove projekte, prav tako bo tudi izvajanje sedanjih projektov bistveno bolj kakovostno in tako bomo s to investicijo dolgoročno uspešnejši. Da se bo učinek poznal še 15 let, ne pa samo tri leta, kolikor nam še preostane do konca obdobja financiranja.«

Od nanolitografije do naprednih obližev

Vsak od industrijskih partnerjev v centrih odličnosti ima svoje načrte, svoje projekte, zato je delo v centrih razdeljeno med več raziskovalnih skupin. V centru, ki ga vodi dr. Mihailović, na primer pomagajo pri snovanju zanesljivejših proizvodnih procesov nanomaterialov v Cinkarni Celje, s Heliosom sodelujejo pri razvoju barv, hkrati pa pomagajo razvijati napravo za nanolitografijo za izdelovanje prototipnih nanovezij, od katere si podjetje LPKF iz Naklega, sicer del multinacionalke LPKF v 25-odstotni slovenski lasti, že prihodnje leto obeta več kot milijon evrov zaslužka s prodajo.
V okviru Centra odličnosti EN-FIST pod vodstvom Matjaža Polaka farmacevtski podjetji Krka in Lek uporabljata zmogljivosti Nacionalnega centra za jedrsko magnetno resonanco za določanje strukture novih zdravil in obnašanja teh zdravil v raztopini. Ena od raziskovalnih skupin se ukvarja z razvojem termičnega spomina, ki bi omogočal bitni zapis s pomočjo temperature. A tudi njih so se dotaknile posledice gospodarske krize. Podjetje Betonal, ki je bilo do nedavnega med člani centra EN-FIST, se je zanimalo za razvoj alternativnih in do okolja prijaznih cementov, vendar ga je upad aktivnosti v gradbenem sektorju pahnil v stečaj. Center odličnosti POLIMAT, ki se ukvarja z razvojem naprednih polimernih materialov, med drugim s Tosamo sodeluje pri razvoju naprednih obližev, razvija polimerne kardiovaskularne vsadke in s slovensko industrijo lepil sodeluje pri razvoju nove vrste lepil in veziv. Center odličnosti nizkoogljičnih tehnologij razvija nove elektrolite za uporabo v sončnih celicah in nove materiale za organske baterije ter med drugim načrtuje izdelavo novega tipa sončne celice z doma razvitimi vgrajenimi komponentami. Res pa smo našteli zgolj nekaj projektov v nekaj (ne vseh) centrih odličnosti.

Praskanje denarja

Inštrumenta centrov odličnosti in kompetenčnih centrov sta komplementarna, poudarja dr. Jana Kolar. »Z obema inštrumentoma merimo na nacionalno koncentracijo znanja, v obeh primerih gre za velike projekte, kjer želimo, da se poveže vse, kar na nekem področju v Sloveniji premoremo v znanosti, z industrijo.« Kljub temu med razpisoma obstajajo tudi bistvene razlike. Pri centrih odličnosti konzorcije vodijo raziskovalne ustanove, pri kompetenčnih centrih pa so glavna podjetja. »Centri odličnosti so bolj na strani temeljne znanosti in so bili na razpisu močneje vrednoteni na podlagi raziskovalnih dosežkov prijaviteljev, kompetenčni centri pa so na strani razvoja in uporabe novih tehnologij za ustvarjanje konkurenčnih izdelkov, storitev in procesov, zato bo pri njih močneje vrednotena kakovost podjetij,« pojasnjuje Kolarjeva. Pri obeh je ključno povezovanje med javnimi raziskovalci in gospodarstvom.
Pomembna razlika je tudi v tem, da je bilo financiranje centrov odličnosti stoodstotno, pri kompetenčnih centrih pa bodo morala udeležena podjetja del sredstev prispevati sama, saj je delež sofinanciranja omejen na 80 odstotkov. Zato je kar nekaj naših sogovornikov izrazilo dvom o uspešnosti razpisa v kriznem času, ko podjetja večinoma nimajo na voljo veliko sredstev, da bi jih lahko vložila v razvoj. Na MVZT so kljub temu prepričani, da bodo razpisana sredstva razdelili brez večjih težav, in že napovedujejo, da si bodo prizadevali za pridobitev dodatnih evropskih sredstev, ki bi jih lahko ponudili za spodbujanje razvoja. Ko bo razpisanih 45 milijonov razdeljenih, bo ministrstvo popolnoma izčrpalo evropske vire, ki so mu na voljo do leta 2013. A minister Golobič pričakuje, da se bo vlada strinjala z dodatno prerazporeditvijo predvidenega črpanja evropskih sredstev, tako da bi lahko ministrstvo pridobilo sredstva za razpise v prihodnjih letih. »Morebitna prerazporejena sredstva iz evropskih skladov bodo edina, ki jih bomo v prihodnjih letih lahko namenili za znanost in raziskave,« opozarja Golobič. Kolarjeva pravi, da si želijo zneska v višini okoli 90 do 100 milijonov evrov.
Kako uspešen bo razpis za kompetenčne centre, je za zdaj nemogoče reči, saj bo število prijaviteljev znano šele konec septembra, ko se izteče rok za oddajo vlog. Dejanska uspešnost vsakega od projektov, to velja tudi za centre odličnosti, in s tem upravičenost financiranja se bosta prav tako pokazali na daljši rok. Kot pravi Golobič, gre konec koncev za stave, ki vključujejo tveganje.