Dr. Andrej Trampuž: »Nova bakterija nima potenciala, da bi povzročila hujšo epidemijo«

Komaj je minil preplah zaradi virusa prašičje gripe, že zahodni svet trepeta pred novo globalno nevarnostjo, tokrat zaradi nove vrste bakterije, ki jo je stroka poimenovala NDM-1 in ki naj bi bila odporna tudi proti najmočnejšim antibiotikom. Bakterija se je razširila predvsem v Indiji in Pakistanu, odkrili pa naj bi jo tudi že v bolnišnicah v Veliki Britaniji, ZDA, Avstraliji, Kanadi, na Nizozemskem, Švedskem in v Belgiji. V Evropi je doslej terjala eno življenje. Umrl je Belgijec pakistanskega rodu, ki se je z novo superbakterijo okužil v eni od pakistanskih bolnišnic, kjer so ga operirali po prometni nesreči. V Evropo in ZDA naj bi bakterijo prinesli predvsem ljudje, ki hodijo v Indijo in Pakistan na cenejše operacije, saj tamkajšnje bolnišnice za kozmetične posege, zobozdravstvene storitve in presajanje organov zaračunajo veliko manj kot bolnišnice v razvitem svetu. O realni nevarnosti nove bakterije smo se pogovarjali z zdravnikom dr. Andrejem Trampužem z oddelka za infekcijske bolezni Univerzitetne klinike v Lozani, sicer tudi dobrim poznavalcem bakterijskih bolnišničnih okužb, kot je MRSA.

Bi nova superbakterija lahko povzročila epidemijo svetovnih razsežnosti ali pa je ta strah pretiran? Brala sem, da so bile newyorške bolnišnice pred dobrim desetletjem epicenter infekcij z bakterijo, ki je bila odporna proti antibiotikom, pa kljub temu ni izbruhnila epidemija.

> Ne, nova bakterija nima potenciala, da bi povzročila hujšo epidemijo, kot ga je imel na primer virus prašičje gripe ali SARS-a. Bakterija se prenaša z dotikom in ne po zraku. Zato so tudi ukrepi osamitve nosilcev te bakterije preprosto izvedljivi, podobno kot pri odpornih stafilokokih MRSA. Ima pa superbakterija eno lepotno napako - odporna je proti skoraj vsem antibiotikom, ki se danes uporabljajo. Nadomestni antibiotiki pa so manj učinkoviti ali bolj toksični. Zato je uspeh zdravljenja teh bakterij otežen in njihovo prenašanje poskušamo preprečiti.

Kako je nova bakterija sploh nastala in kaj ji daje tako močno odpornost?

> Povzročitelj je običajna človeška bakterija, ki je del normalne črevesne flore. Močno odpornost proti antibiotikom je pridobila s tem, da je prevzela rezistenčne gene od drugih bakterij. Do pojava in širjenja teh bakterij je prišlo zaradi zlorabe antibiotikov, ki so med normalno floro selekcionirali odporne seve. Ti so se ob slabi higieni prenesli z dotikom na druge ljudi.

Imamo res opravka s povsem novo bakterijo ali pa je v nekaterih delih sveta prisotna že dlje časa, pa se o tem preprosto ni govorilo, dokler ni zahtevala prve smrtne žrtve v Evropi?

> Podobne popolnoma odporne bakterije imamo že več desetletij. Pojavijo se občasno, kadar nepravilno zdravimo z antibiotiki. Vendar smo še vedno našli kombinacijo dveh, treh, včasih tudi štirih antibiotikov, ki v visokih odmerkih delujejo na okužbo. Poleg tega bolnike s superbakterijami hitreje in bolj radikalno operiramo, da zmanjšamo število bakterij v ranah. Včasih vodi neobvladljiva okužba do hudih kliničnih simptomov. S podobnimi bakterijami se srečujejo imunsko oslabljeni bolniki na primer po transplantaciji organov ali kostnega mozga.

Je nastanek superbakterije, ki je odporna tudi proti najmočnejšim antibiotikom, predvsem posledica pretiranega predpisovanja in uporabe antibiotikov? Verjetno ni naključje, da je izbruhnila prav v Indiji, glede na to, da je Indija največja proizvajalka generičnih zdravil na svetu in največja porabnica antibiotikov.

> To je točno. Antibiotiki so čudovita zdravila, ki lahko bolniku s hudo okužbo rešijo življenje. Pogosto povzročitelji zaradi predhodne nekritične rabe postanejo odporni in imamo selekcijo bakterij, ki se širijo po telesu kot v času pred odkritjem penicilina.

V bolnišnicah uporabljajo ogromno različnih antibiotikov, pacienti pa imajo občasno oslabljene imunske sisteme in so bolj dovzetni za kakršnekoli okužbe. So bakterije, kot je NDM-1, nevarne le za bolnišnice ali obstaja tudi nevarnost okužbe zunaj njih?

> Bakterije se prenašajo s stikom, največ v bolnišnicah, lahko pa tudi zunaj njih. V bolnišnicah so običajno bolj odporne bakterije, ker uporabljajo veliko širokospektralnih antibiotikov in je zdravstveno osebje kolonizirano z najrazličnejšimi bakterijami.

Kako hitro se ta nova bakterija lahko širi s človeka na človeka in v kakšnih razmerah se širi najhitreje oz. najlažje?

> Bakterije se širijo z dotikom, torej rokovanjem, nego, posteljnino in tako naprej. Zato uvedemo ukrepe izolacije, če najdemo odporne bakterije. To pomeni, da osebje uporablja zaščitno haljo, rokavice in si dosledno razkužuje roke. Bolniki ne zapuščajo bolniške sobe, dokler je bakterija prisotna na koži ali sluznici. Dobro higiena, na primer dosledna uporaba alkoholnih razkužil za roke pred in po vsakem stiku z bolnikom, je najbolj preprost, najbolj učinkovit in najcenejši ukrep, ki deluje tudi proti navadnim bakterijam, na primer pri črevesnih okužbah ali okužbah dihal.

Je možno, da si samo prenašalec te nove bakterije, nisi pa z njo okužen?

> Naselitev bakterije na koži ali sluznicah je možna. Ob operaciji ali rani se te bakterije lahko začnejo razmnoževati in povzročijo infekcijo, podobno kot druge navadne bakterije na koži, na primer stafilokoki.

Je bakterija NDM-1 nevarnejša od MRSA? Je verjetnost, da se v slovenskih bolnišnicah okužiš z MRSA in da zaradi tega umreš, večja, kot pa da se okužiš z bakterijo NDM-1?

> MRSA je najbolj nevarna bakterija v bolnišnicah, ker je najpogostejša in povzroča hude okužbe, kot so na primer sepsa, meningitis, endokarditis. Bolnišnice, ki imajo urejeno higieno in malo MRSA, nimajo težav z drugimi odpornimi bakterijami, kot je na primer NDM-1, ker je veriga prenosa, pri čemer mislim na roke zdravstvenega osebja, prekinjena in so bolniki ustrezno izolirani.

Koliko je v svetu sploh bakterij, ki so odporne proti vsem antibiotikom ali pa so odporne vsaj proti tistim, ki niso toksični za ledvice?

> Zelo veliko. Te bakterije pogosto srečamo na intenzivnih oddelkih, pri transplantiranih bolnikih, predvsem če imajo levkemijo ali drugo osnovno bolezen, ki oslabi imunski organizem. S kombinacijo visokih odmerkov antibiotikov, ki imajo več toksičnih učinkov, smo pozdravili večino teh bolnikov. Dejstvo pa je, da imamo na voljo vedno manj antibiotikov in farmacevtska industrija ne sledi vsem novim izzivom, ki nam jih postavlja narava s svojimi mikroorganizmi.

V katerih evropskih državah pa je največ proti antibiotikom odpornih bakterij in kam se glede tega uvršča Slovenija?

> Slovenija je pri epidemiji MRSA pred desetimi leti sprejela sodobne ukrepe za preprečevanje bolnišničnih okužb, zato je sedaj nevarnosti širjenja drugih odpornih bakterij majhna. Grčija, Italija, Turčija so evropske države z največ odpornimi bakterijami, ker prebivalci lahko dobijo antibiotike brez recepta in jih jemljejo za vsak prehlad.

Strokovnjaki so prve primere okužbe s superbakterijo odkrili v Indiji in Pakistanu, kamor se mnogi zatekajo po različne kirurške posege. Kako tvegano se je odločiti za operacijo v državah, kjer je prisotna ta nova bakterija?

> Tveganje je realno. Kirurške posege v teh državah res odsvetujem. V naši bolnišnici vidimo skoraj dnevno okužbe po različnih vsadkih oz. implantatih, ki so jih vstavili v državah v razvoju.

Zakaj nekateri tvegajo, kljub temu da je v indijskih in pakistanskih bolnišnicah nevarnost okužbe večja kot v evropskih ali ameriških bolnišnicah? So prihranki res tako občutni, da se splača tvegati življenje?

> Cene so desetkrat nižje kot v razvitih državah.

Kako hitro je mogoče razviti antibiotik, proti kateremu superbakterija ne bi bila odporna? Je res, da do novega antibiotika ni mogoče priti prej kot v petih letih?

> Bakterije lahko razvijejo odpornost proti vsakemu antibiotiku. Več ko uporabljamo antibiotik, večja je verjetnost nastanka odpornosti. Nekatere bakterije mutirajo hitro, že med zdravljenjem, druge se selekcionirajo in povzročijo okužbo pozneje. Za razvoj novih antibiotikov je potrebnih vsaj pet let, temu pa sledijo še raziskave v laboratoriju, na poskusnih živalih in pri zdravih preiskovancih. To praviloma traja še dodatnih pet let. Preden nov antibiotik pride v splošno uporabo, torej traja vsaj deset let.

Je dolgotrajnost povezana tudi z dejstvom, da antibiotiki farmacevtski industriji ne prinašajo zelo velikih zaslužkov in da zato ta ni zelo zainteresirana za razvoj novih, močnejših antibiotikov?

> Farmacevtska industrija je zelo zainteresirana za razvoj novih antibiotikov. Ravno pred kratkim je prišel na tržišče nov antibiotik, ki je učinkovitejši na grampozitivnem področju (MRSA) in manj toksičen za ledvice kot sedanji antibiotiki. Res pa je, da nismo pričakovali, da bo naslednja bakterija na gramnegativnem področju. Ta razvoj bo trajal nekaj let. Vendar v tem času ne pričakujemo epidemije s to bakterijo.

Ali ob vsem pisanju in govorjenju o superbakteriji obstaja možnost, da je spet kdo zadevo namerno lansiral zato, da bi povečal strah med ljudmi in na drugi strani povečal dobičke farmacevtom, ki bodo »iznašli« novo zdravilo?

> Ne verjamem.