26. 8. 2010 | Mladina 34 | Politika
Naj grejo k vragu
Ne Romi. Nicolas Sarkozy in njegova vladna ekipa.
Obstaja zelo dober razlog, zakaj je francoski predsednik Nicolas Sarkozy zaukazal množično izganjanje Romov iz države. Povedano bolje: obstaja zelo dober razlog, zakaj se je za to odločil prav sedaj. Njihova ilegalna naselja, ki jih zdaj rušijo, namreč niso bila postavljena pred dvema tednoma ali prejšnji mesec, tam so bila že leta, a se vanje država ni preveč vtikala. Razlog za trenutni pregon Romov sega v leto 2007, v čas predsedniškega predvolilnega boja, ki ga je na koncu dobil Sarkozy, tudi s pomočjo nezakonitih donacij. Tožilci so julija začeli preiskavo zoper Sarkozyja in njegovo stranko UMP, ker je od francoske milijarderke Liliane Bettencourt prejela 150.000 evrov gotovine. Donacija je bila ilegalna, ker višina zneska za kar dvajsetkrat presega z zakonom določeno mejo, koliko denarja sme kdo nakazati političnim strankam. Da bi bila stvar še bolj zanimiva, je denar v svoje roke prejel Eric Woerth, takratni blagajnik UMP in zdajšnji minister za delo. Tamkajšnji mediji so afero takoj poimenovali Sarkogate po ameriškem škandalu Watergate, ki je v kanalizacijo zgodovine odplaknil ameriškega predsednika Richarda Nixona, in glavno vprašanje je bilo, ali bo enaka usoda doletela tudi Sarkozyja. Slednji je moral hitro ukrepati. Ozrl se je okrog sebe, zagledal Rome in začel vehementno tuliti, da se mu jih pač ne da več gledati. Ker da so tako ali tako vsi kriminalci.
Doslej so iz Francije izgnali nekaj več kot 600 Romov in do konca meseca naj bi jih še vsaj pol toliko. In tako dalje. Ko bodo izgnali še poslednjega, bomo vedeli: v Franciji živijo le še cigani. Sramota, ki jo je sprožil Sarkozy, da bi preusmeril pozornost javnosti s svojega škandala, je povzročila precej skrbi in ogorčenja po vsej Uniji. Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti je v torek protestirala zoper ta »zelo negativni razvoj dogodkov« in francosko vlado obtožila, da »stigmatizira vse romske migrante in jih ima za kolektivno odgovorne za kriminalna dejanja«. Mevlüt Çavuşoglu, predsednik skupščine Sveta Evrope, je k temu dodal, da bo Sarkozyjeva poteza bolj kot karkoli drugega »prispevala k povečanju rasističnih in ksenofobičnih čustev v Evropi«. Tovrstne ugotovitve niso prav nič posebnega, odražajo le nemoč evropskih ustanov, ki na dogajanje v Franciji ne morejo resno vplivati.
Sarkozy in njegova vladna ekipa na očitke odgovarjata večplastno. Po eni strani je njuno uradno stališče, da Romi v bistvu odhajajo prostovoljno, potem ko prejmejo denar, in sicer 300 evrov na odraslo osebo in 100 evrov za vsakega otroka. Pozabili so omeniti še brezplačno vozovnico za let v Bolgarijo oziroma Romunijo - enosmerno seveda. Potem ko ta slaboumna trditev o prostovoljnem odhodu več kot očitno ni prepričala nikogar, so iz Elizejske palače začeli obstreljevati obe omenjeni državi, češ da so tam krivi za vse skupaj. Minister za evropske zadeve Pierre Lelouche je v francoskem časopisu Le Figaro celo zapisal, da Romunije in Bolgarije naslednje leto ne bi smeli sprejeti v schengensko območje, ker da nista sposobni integrirati Romov. Še en idiotizem par excellance! Romunijo in Bolgarijo bi rad pustil pred vrati? Prav, a naj najprej iz schengenskega območja izključi svojo državo; mar je Franciji, veliko bogatejši državi, uspelo integrirati Rome? So kaj naredili zanje, da bi jim izboljšali življenjski položaj in standard? Seveda ne, in če jih že morajo označevati za kup kriminalcev ter prostitutk, bi se lahko vsaj zavedali, da s tem klofutajo tudi sebe. Sebe in svojo propadlo socialno in migrantsko politiko.
Kot da ne bi bilo že vsega dovolj, so se v Sarkozyjevem kabinetu spomnili še to, da bi radi vodili vseevropsko migrantsko politiko. Vlada je tako v Pariz povabila notranje ministre iz Nemčije, Italije, Španije, Velike Britanije, Grčije in Belgije, s katerimi bo na začetku septembra delila svoje modrosti o problematiki priseljencev in najučinkovitejših metodah, kako jo rešiti. Dovolj zgovorno je, da med povabljenimi vsaj do srede še ni bilo predstavnikov Romunije in Bolgarije. Mogoče pa se bodo stvari le obrnile na bolje. Mogoče bo Bog uslišal molitev francoskega duhovnika Arthurja Herveta in Sarkozyju namenil eno pravično srčno kap. Upati ni greh.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.