9. 9. 2010 | Mladina 36 | Ekonomija
O učinkovitosti javnega sektorja pa nič
Ni res, da je velik javni sektor avtomatsko nekonkurenčen in neučinkovit
Pred recesijo: Podpis kolektivne pogodbe s sindikati javnega sektorja.
© Borut Krajnc
Poslanci državnega zbora so v torek zvečer potrdili spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki omogoča zamrznitev plač javnim uslužbencem. Poleg državnih uradnikov so to policisti, vojaki, učitelji, vzgojiteljice, medicinske sestre, reševalci, poklicni gasilci, zaposleni v javnih podjetjih in zavodih. Vlada trdi, da za pokritje dviga njihovih plač ni denarja. O učinkovitosti javnega sektorja, o tem, ali državljani za denar, ki ga kot davkoplačevalci namenjajo zanj, dobijo res najboljše storitve, tudi tokrat ni bilo govora. S tem je povezano tudi število različnih agencij in uradov. Z urada za komuniciranje nismo dobili odgovora, koliko jih je, koliko ljudi je v njih zaposlenih, koliko denarja je zanje namenjenega v proračunu, pa tudi, zakaj njihovega dela ne morejo opravljati uradniki, ki so zaposleni na ministrstvih.
Poleg ministrstva za okolje in prostor imamo recimo še agencijo za okolje. Ko je podjetnik, ki se je na Jesenicah odločil postaviti obrat za recikliranje odpadnih nagrobnih sveč, iskal dovoljenja, je ugotovil, da imata ministrstvo in agencija različna mnenja o zakonski podlagi za izdajo potrebnih dovoljenj. Tudi na evropski okoljski agenciji začudeno ugotavljajo, da med ministrstvom za okolje in agencijo za okolje v Sloveniji ni usklajenosti. Ko smo v kabinet predsednika vlade poslali vprašanja, kako nameravajo takšna neskladja odpraviti, so nam zgolj suhoparno odgovorili, naj se obrnemo na ministrstvo za okolje in prostor. Ni jih ganilo, da bi podjetnik v svojem obratu za recikliranje sveč zaposlil vsaj 20 ljudi, ni jim prišlo na misel, da je podobnih neskladij med ministrstvi, državnimi uradi in agencijami morda še več in bi jih kazalo čim prej odpraviti, katerega od uradov ali agencijo morda celo ukiniti.
Bruseljski inštitut EPC je leta 2005 objavil analizo, v kateri navaja, da je bilo narejenih več raziskav, kako javni sektor narediti bolj učinkovit, kako za denar, ki ga porabi, zagotoviti čim boljše storitve, da državljani kot davkoplačevalci za svoj denar dobijo čim več koristi. Večina teh raziskav je predlagala zmanjšanje javnega sektorja in prenos določenih storitev v zasebni sektor, kar se ni izkazalo kot ustrezna rešitev. Na EPC ugotavljajo, da ne velja, da je velik javni sektor avtomatsko nekonkurenčen in neučinkovit.
Javni sektor je več kot zgolj »obširna birokracija«, je spodbujevalec razvoja, je tisti, ki zagotovi učinkovito okolje za poslovanje podjetij, pa tudi sam lahko zagotavlja trg, recimo za pomoč in nego (staranje prebivalstva), pa tudi za okoljske tehnologije. Večina denarja, ki ga ima na voljo javni sektor, se tako ali drugače vrne v družbo. Slovenska vlada in politika sploh očitno še nista prišli do vprašanja, kako ta denar spremeniti v dobro investicijo za vse, da davkoplačevalec za svoj denar dobi ustrezne storitve.
Praksa v skandinavskih državah je pokazala, da je ključnega pomena transparentnost delovanja in porabe denarja. V tem primeru odpadejo usluge prijateljem, znancem, sošolcem, gledanje skozi prste pri nadzoru. Ker skandinavske države sodijo med najmanj koruptivne na svetu, se ljudje tudi ne pritožujejo, da plačujejo visoke davke in prispevke. Nizka koruptivnost pomeni, da ljudje lahko pričakujejo pošteno in enakopravno obravnavo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.